OZ 2005/3

124 ORGANIZACIJA ZNANJA 2005, LETN. 10, ZV. 3 Dr. Stevan Dedijer OBVE[^EVALNA KNJIŽNICA V OBVE[^EVALNEM ŽIV^NEM SISTEMU SLOVENIJE? Izvle~ek Čeprav je obveščenost od nekdaj ključna za človekovo preživetje, je s silnim porastom informa- cijske dejavnosti stopila povsem v ospredje in lahko utemeljeno govorimo o obveščevalni revo- luciji. Nekateri obveščevalno dejavnost še vedno zožujejo na vohunjenje, čeprav je danes glavno vprašanje, kako se znajti med javno dostopnimi informacijami, saj tajne informacije predstavljajo le slab odstotek obveščevalnega gradiva. Knjižničarstvo je razvilo največ orodij za upravljanje in- formacij in znanja, zato se mora z obveščevalnimi knjižnicami postaviti v aktivno vlogo v odnosu do uporabnikov. Obveščevalna knjižnica bo odločilna tudi za uspešen razvoj Slovenije, ker je svet pač razdeljen na obveščevalno bogate in obveščevalno revne države. Članek je zapis predavanja na konferenci COBISS 1997 v Mariboru in ga objavljamo v spomin na lani preminulega avtorja. Klju~ne besede obveščenost, obveščevalna knjižnica, obveščevalna revolucija, globalna informacijska ekonomija Abstract Good intelligence has always been essential for human survival. Its significance, however, has grown tremendously as a result of a rapid increase in information activities. Consequently, we are fully justified to talk about an intelligence revolution. Nowadays intelligence activity is still associ- ated with spying by some, although the main issue is how to deal with information accessible to the public; confidential information represents less than one percent of the entire intelligence materials. Librarianship has developed the majority of information and knowledge management tools and it is of great significance that, through intelligence libraries, it assumes an active role in relation to users. The world is divided into intelligence-rich and intelligence-poor countries and, as a conse- quence, an intelligence library will play a key role in further successful development of Slovenia as well. This article is a written record of the lecture delivered at the COBISS 1997 Conference in Maribor and is published in the memory of Stevan Dedijer, who passed away last year. Keywords intelligence, intelligence library, intelligence revolution, global information economy Februarja leta 1990 sem prosil Björna Tella, direktorja Univerzitetne knjižnice v Lundu, da bi se vključil v cikel mojih predavanj “Obveščevalno podjetje. Nujne poslov- ne inovacije v devetdesetih”. Zadnjih 30 let in tudi še sedaj je Björn Tell vodilna osebnost v razvoju knjižnic in informacijskih sistemov na Švedskem in drugod. Je tudi urednik The Nordic Journal of Documentation. Njegovo takratno predavanje je podlaga za naslednje tri stavke: • Zakaj je bilo Tellu primerno postaviti takšno vpraša- nje v letu 1990? • Kje smo danes glede obveščevalne knjižnice? • Zakaj mora vsakdo, tudi Slovenija, sprejeti obvešče- valno-varnostni pristop? Najprej moram nekaj reči o samem vprašaju, ki sem ga postavil na konec. Vprašaj naredi iz stavka vprašanje, le- to pa vznikne vselej, ko se med desetimi nevroni v 1.500 gramih naše možganske mase pojavijo signali, ki niso kompatibilni s programi ali pravili mišljenja. Vprašanja lahko v naših možganih povečajo občutek negotovosti in vzpodbudijo naše obrambno asociativno razmišljanje, da v obliki jezikovnega izraza ustvari rešilne ideje. Ameriški Odbor za znanost obravnava take ideje kot začetno stop- njo vseh inovacij v znanosti, tehnologiji in družbi sploh skozi vso človeško zgodovino. Ne glede na to pa kakšnih 22.000 nevrologov še vedno odlaša, da bi se resno lotili študija biokemije, nevroloških procesov spraševanja in nastajanja idej v naših možganih. To bi bil prvi in osnovni