OZ 2005/3

178 ORGANIZACIJA ZNANJA 2005, LETN. 10, ZV. 3 krmilnikih, robotih (vozilo, ki zna samo peljati do cilja in se sproti izmikati oviram na cesti – projekt Tomy), letalstvu (Boing je začel uporabljati java tehnologijo v letalih, tokrat tudi za resne sisteme) in v vojaške namene (daljinsko vodeno majhno letalo). Tudi pri razstavljalcih smo si lahko ogledali mikrokrmilnike s strojno izvedenim java virtualnim strojem, ter mikrokrmilnike ARM z naj- novejšimi programskimi izvedbami java virtualnih strojev (ti se dandanes pretežno uporabljajo v mobilnih telefonih in zabavni elektroniki). Zelo so poudarjali tudi stabilnosti in zanesljivosti J2ME ter seveda vse bolj pereče probleme varnosti, saj je večina teh naprav namenjenih za delo v omrežju. Za nas sta bili zanimivi predvsem dve tehnolo- giji iz tega poglavja: javacard za podporo pametnim karti- cam in pa podpora tehnologiji RFID. Javacard Tehnologija javacard je začela svojo pot razvoja leta 1996, ko so prvič predstavili java okolje za t. i. pamet- ne kartice, kar je povzročilo majhno revolucijo na tem področju, saj je s tehnologijo javacard sedaj bil možen razvoj aplikacij v sodobnem okolju v visokonivojskem programskem jeziku. Pametne kartice izvirajo iz Francije in so stare že več kot 20 let. V začetku je javacard delo- val na karticah z vgrajenim 8-bitnim mikroprocesorjem. Danes pa se proizvajajo že kartice s hitrimi 32-bitnimi procesorji ter zajetno količino pomnilnika. Slika 9: Infrastruktura javacard Na eni izmed teh novejših kartic so nam demonstrirali delujoč strežnik s spletnim vmesnikom, administracijski- mi orodji, varnostnimi rešitvami itd. Ker se dandanes pametne kartice uporabljajo predvsem v mobilni telefoniji in za nadzor plačljivih storitev, je razu- mljivo, da je bil letošnji poudarek prav na zagotavljanju varnosti pametnih kartic. Slika 10: Primer avtentikacije z javacard Tako smo lahko izvedeli veliko zanimivega o aplikacijah javacard za upravljanje pravic digitalnih vsebin (DRM – digital rights management), integraciji biometričnih po- datkov s tehnologijo javacard, načrtovanju aplikacij java- card z visoko stopnjo varnosti, uvedbi močne kriptografi- je za shranjevanje in obdelavo digitalnih certifikatov itd. Povedali pa so tudi, da bodo v prihodnje vedno bolj nav- zoče hibridne kartice, ki bodo vsebovale tudi tehnologijo RFID za brezkontaktni prenos podatkov. Tudi kartica, ki smo jo dobili obiskovalci konference, je bila hibridna in je vsebovala mikroprocesor in vezje RFID. Slika 11: Zgradba hibridne pametne kartice RFID Zaradi pomanjkanja standardiziranih vmesnikov za brez- kontaktne komunikacije, ki temeljijo na tehnologiji RFID, NFC (Near Field Communication) ali BarCode, je v sklo- pu JCP (Java Community Process) nastal JSR257 (Java Specification Requests). JSR257 predstavlja specifikacijo za enosmerni in dvosmerni pretok podatkov s tehnologijo RFID, BarCode ali podobne standardizirane tehnologije. JSR257 je nastal šele konec leta 2004 na pobudo Nokie, zato je razumljivo, da je celotna zadeva še v fazi razvoja. Kljub temu da gre tukaj za tako svež projekt, pa smo si lahko na konferenci ogledali tudi demonstracijo sistema za branje nalepk RFID s tehnologijo java, kjer so se pokazali tudi problemi, kot je npr. podpora različnim čitalcem (tre- nutno je podpora še slaba). Glede na to, da za projektom stoji Nokia in da je tema vedno bolj aktualna, lahko v bliž- nji prihodnosti pričakujemo dobro podporo RFID-a v javi.