OZ 2005/3

M 181 ORGANIZACIJA ZNANJA 2005, LETN. 10, ZV. 3 ki naj bi odpravil dolge čakalne vrste (med vikendi je v vrsti čakalo na izposojo tudi po 100 ljudi). V devetih letih po uvedbi radiofrekvenčnega sistema se je izposoja v splošnih knjižnicah povečala za trikrat, obisk knjižnic pa za petkrat, ob tem pa je število zaposlenih ostalo nespre- menjeno. Trudijo se tudi izboljšati in povečati referenčni servis, vendar rezultati niso ohrabrujoči. Knjižničarji opa- žajo, da nekateri uporabniki očitno potrebujejo pomoč, vendar kljub temu niso pripravljeni vprašati knjižničarja. Pojava si zaenkrat ne znajo razložiti. Uporabniki imajo na voljo različne oblike pomoči (informacijski pult, telefon, faks, e-pošto, spletne povezave, kioske v knjižnici), pri- pravljajo pa prototipno verzijo referenčnega servisa preko dlančnikov in prenosnih telefonov, precej pozornosti pa posvečajo tudi optimizaciji povezave s servisom za do- stavo virov. Upravljanje znanja Angela Abell iz TFPL je predstavila možnosti knjižni- čarjev na področju upravljanja znanja ( The potential for libraries in the KM area ) in pri tem poudarila interdisci- plinarnost področja. Robert Mason je predstavil vlogo knjižničarjev/informacijskih delavcev pri premagovanju kulturnih razlik The critical role of librarian/information officer as boundary spanner across cultures (http://ifla. org/IV/ifla71/papers/013e-Mason.pdf). Pridobivanje no- vega znanja omogočajo izkušnje, ki so kulturno pogojene, zato je človekovo posredovanje pri izmenjavi znanja med različnimi kulturami nujno. Pri uresničevanju principov sistemov upravljanja znanja v digitalnih knjižnicah bodo vlogo posrednikov med različnimi kulturami opravljali knjižničarji. Abdus Sattar Chaudhry je predstavil izkuš- nje z izmenjavo znanja v azijskih ustanovah Knowledge sharing practices in Asian institutions – a multicultural perspective from Singapore (http://ifla.org/IV/ifla71/ papers/066e-Chaudhry.pdf). Pripravo institucij in posa- meznikov na družbo znanja vodi vlada Singapurja, kar se kaže v programih upravljanja znanja v javnih in privatnih ustanovah ter knjižnicah in informacijskih centrih, ki naj bi te pobude podprli. S tem v zvezi so opravili raziskave v več ustanovah in ugotovili, da imajo kulturni dejavniki močan vpliv na posameznikovo odločanje glede izmenja- ve znanja ( kiasuism je močan zaviralni dejavnik), da po- teka izmenjava predvsem na neformalni ravni in da bodo potrebni mehanizmi za motiviranje izmenjave znanja. Knjižnice in informacijski centri zaenkrat niso aktivni v procesu kreiranja in prenosa znanja. Michael Koenig je predstavil priložnosti knjižničarjev v upravljanju znanja KM moves beyond the organization: the opportunity for librarians ( http://ifla.org/IV/ifla71/papers/123e-Koenig. pdf). Upravljanje znanja je prikazal v štirih razvojnih stopnjah – najboljša praksa/naučene lekcije, skupnosti prakse, taksonomija in zunanje informacije (best practi- ces/lessons learned, communities of practice, taxonomy, external information). Na tretji razvojni stopnji (taksono- mija) so knjižničarji zamudili svojo priložnost, zato jih svari, da se to ne bi zgodilo še na četrti stopnji (zunanje informacije). Abdus Sattar Chaudhry je v prispevku (soavtor je Sajjad Ur Rehmanov) predstavil rezultate študije o izobraževanju na področju upravljanja znanja v programih za knjižnične in informacijske znanosti KM Education in LIS Programs (http://ifla.org/IV/ifla71/ papers/112e-Rehman_Chaudhry.pdf). Začetna študija, ki je zajela vodilne delavce 12 izobraževalnih ustanov, je pokazala, da je to področje v izobraževalnih programih knjižničarske in informacijske znanosti slabo pokrito. Serijske publikacije in drugi viri v nadaljeva- nju Kari Stange je v prispevku The increasingly complex deal: from the subscription to institutional site license, to consortial license (http://ifla.org/IV/ifla71/papers/169e- Stange.pdf) predstavila izkušnje konzorcija BIBSAM , ki od leta 1998 nabavlja e-revije za Švedsko. Zaposluje 11 ljudi in ima 55 članic (univerze, fakultete in raziskovalne institucije, financirane s strani države) ter upravlja in ad- ministrira 30 konzorcialnih pogodb. Če se upošteva celo- ten življenjski cikel licenciranja za e-revije, ima prednost model konzorcija “big deal”, pri katerem imajo vsi člani konzorcija enake pravice dostopa, vse e-revije pa enake pogoje uporabe. Pomanjkljivost modela se lahko kaže v neprilagodljivosti posameznim knjižnicam. Upravljanje in administriranje konzorcialnih pogodb za e-revije, ki temeljijo na nabavi tiskanih verzij, je neprimerno zahtev- nejše in dražje, zato postopoma nabavljajo samo e-verzi- je, ki se sicer navezujejo na predhodno nabavo tiskanih verzij, predvsem glede mehanizmov razdeljevanja stro- škov med posameznimi člani. Namesto Toma Sanville iz OhioLINK je direktor Oxford University Press Richard Gedye predstavil poglede založnikov na različne poslov- ne modele naročanja e-virov (subskripcija in brezplačen dostop, prosti pristop, repozitoriji institucij, arhivi). Pri modelu prostega pristopa ( open access ), ki je v preizkusni fazi, mora avtor, če želi takojšnjo objavo, plačati določen prispevek. Rezultati kažejo, da se pri tem modelu uporaba vira, vključno s citiranostjo, močno poveča. Anthony Ferguson je predstavil vidik direktorjev knjižnic The tan- gled web: perspective of a library director . Na Univerzi v Hong Kongu se je razmerje med tiskanimi in elektronski- mi viri v zadnjih petih letih skoraj izenačilo. Nabavljajo pretežno centralno – fakultete dobijo le nekaj sredstev za tiskano gradivo. V preteklosti je bila nabava bolj prožna, kljub temu pa imajo sedaj vsi na voljo več virov. Nacionalne knjižnice Graham Jefcoate je na primeru drugega potovanja Ja- mesa Cooka okoli sveta (1772–1775) predstavil prednosti