OZ 2005/3

184 ORGANIZACIJA ZNANJA 2005, LETN. 10, ZV. 3 spevku The Repertoire de vedettes-matiere and RAME- AU: Two indexing languages in French: A necessary lu- xury? (http://ifla.org/IV/ifla71/papers/145f-Belair_Bour- don_Mingam.pdf) predstavili razloge, ki narekujejo dva različna geslovnika za francoski jezik. ICABS – A new approach to international co- operation Uvodno predstavitev je imela Renata Gömpel , sledile pa so predstavitve projektov na temo izgradnje elektronskih knjižnic. Pamela Gatenby iz Nacionalne knjižnice v Av- straliji je v prispevku Getting started: What needs to be in place to maintain access to digital collections http://ifla. org/IV/ifla71/papers/032e-Gatenby.pdf) predstavila ključ- ne aktivnosti za vzpostavitev digitalne knjižnice (selek- cija in zbiranje virov, organiziranje in izvedba digitalne zaščite virov). Poudarila je, da je bolje začeti z malim projektom, kot čakati, da bodo drugi rešili problem; na kratko je predstavila tudi avstralski projekt PANDORA. Sally McCallum je predstavila standarde za metapo- datke digitalnih virov Preservation metadata standards for digital resources: What we have and what we need (http://ifla.org/IV/ifla71/papers/060e-McCallum.pdf) . Ingeborg Verheul je predstavil rezultate dveh raziskav o stanju na področju ohranjanja digitalnih virov Emerging standards in digital preservation (http://ifla.org/IV/ifla71/ papers/033e-Verheul.pdf), ki sta jih izvedli nacionalni knjižnici Nizozemske in Avstralije za 15 držav. Nekatere države se problematike izgradnje digitalnih arhivov zelo resno lotevajo, in temu primerni so tudi rezultati (Avstra- lija in Nizozemska imata arhiv digitalnih dokumentov na nacionalni ravni, dve državi naj bi ga vzpostavili v tem letu, naslednjih sedem držav pa v letu 2006). Reinhard Altenhoner je predstavil dva nemška projekta izgradnje digitalne knjižnice Nestor and KOPAL – Two national initiatives to ensure long-term accessibility of digital documents in Germany (http://ifla.org/IV/ifla71/papers/ 034e-Altenhoener.pdf). V obeh projektih sodeluje Die Deutsche Bibliothek. Caroline Brazier je predstavila so- delovanje knjižnic ter sodelovanje knjižnic z založniki na področju vzpostavitve nacionalnega digitalnega arhiva v Združenem kraljestvu Collaboration in digital archiving in the UK (http://ifla.org/IV/ifla71/papers/035e-Brazier. pdf). Catherine Lupovici je predstavila aktivnosti Med- narodnega konzorcija za ohranjanje interneta v prispevku Web archives long term access and interoperability: the International internet preservation consortium activity ). Copyright and other legal matters Poslušala sem predstavitev Kjella Nilssona The possible implications for libraries of GATS and the proposal for a European Services Directive in Denise Nicholson Free trade agreements and TRIPS-Plus – Implications for de- veloping countries in Africa , ki sta bila zelo kritična do predlogov nove ureditve na tem področju kot tudi do po- stopkov in načina urejanja zadev. Peto plenarno predavanje in zaklju~na slo- vesnost Peto plenarno predavanje You never walk alone je ime- la pisateljica Linn Ullmann ( http://ifla.org/IV/ifla71/ plenary159-e.htm). Sledila je zaključna slovesnost, na kateri je med drugimi v vlogi novega predsednika Ifle nastopil Alex Byrne . Razstava in obiski Na razstavnem prostoru sem si podrobneje ogledala pred- stavitev Elsevirjevega servisa SCOPUS , ki naj bi, po na- vedbah iz prospekta, vključeval podatke o člankih iz 4.500 revij s področja kemije, fizike, matematike in tehnike; 5.900 s področja medicine; 2.700 s področja družbenih znanosti, psihologije in ekonomije; 2.500 s področja biolo- gije, kmetijstva in okolja ter 50 naslovov s področja sploš- ne znanosti, ob dejstvu, da nekatere revije obravnavajo več področij. Servis je namenjen pregledovanju informacij o citiranosti, zato bo konkurenca ISI-jevemu servisu WoS . Glede na rezultate pri iskanju predvidevam, da pokritost revij še ni takšna, kot jo navajajo v reklamnem gradivu. Obiskala sem knjižnico Nobelovega instituta za mir in Nacionalno knjižnico Norveške. Vodja knjižnice Nobelo- vega instituta za mir Anne Kjelling mi je poleg knjižnice razkazala tudi reprezentančne prostore instituta ter poda- rila dve monografski publikaciji, povezani s tematiko in- stituta. Nacionalno knjižnico so po treh letih prenavljanja ponovno odprli v času konference, zato gradivo še ni v celoti preseljeno in postavljeno. Knjižnico mi je razkazala Jadwiga Kvadsheim, ki je referenčna knjižničarka. Še vedno obžaluje ločitev nacionalnega in univerzitetnega fonda ob reorganizaciji knjižnice pred leti. S tem letom pa so integrirali tudi organizacijsko strukturo obeh delov knjižnice v Oslu in na severu Norveške. Marta Seljak