OZ 2005/3

186 ORGANIZACIJA ZNANJA 2005, LETN. 10, ZV. 3 • je rezultat regionalnih posvetovanj na petih celinah z več kot 1.000 nevladnimi strokovnjaki s celega sveta, • težišče je na umišljenih globalnih scenarijih in ne na vplivu ključnih trendov na regije in države kot v prvih dveh poročilih, • vzpostavljena je interaktivna spletna stran za globalni dialog in spletne povezave do množice podatkov za strokovnjake in splošno javnost. Za metodologijo sta v kombinaciji uporabljeni analiza trendov in analiza scenarijev. Poročilo je relativno kratko (120 strani v formatu pdf) ter enostavno in pregledno strukturirano. Poudarjenih je Tabela 1: Globalno okolje leta 2020 23 posebnih tem, vsaka od teh pa je povzeta ali grafično prikazana. Za prikaz sem izbral naslednje teme: • Kakšno bo globalno okolje leta 2020? • Kaj lahko iztiri globalizacijo? • Ali lahko Evropa postane super sila? Relativno znano Glavne neznanke Globalizacija je ireverzibilna in bo najverjetneje postala manj zahodna. Ali bo globalizacija povlekla za seboj tudi zaprte drža- ve? Do katere stopnje bodo azijske države zastavljale nova pravila igre? Svetovna ekonomija se bistveno veča. Kako velik bo prepad med revnimi in bogatimi? Ali bodo šibke demokracije odpadle? Bo mogoče upravlja- ti ali preprečevati finančne krize? Rastoče število globalnih podjetij olajšuje širjenje novih tehnologij. Do katere stopnje bo globalna povezanost izpodrivala vlade? Vzpon Azije in prihod novih ekonomskih “srednjih kate- gorij”. Ali bo vzpon Kitajske in Indije gladko potekal? Staranje prebivalstva v močnih državah. Kolikšna bo sposobnost Evropske unije in Japonske, da prilagodita delovno silo, socialni sistem in integrirata migracijsko prebivalstvo? Ali je Evropska unija sposo- bna postati velesila? Ponudba energije v osnovi zadošča globalnim potrebam. Kolikšna bo politična nestabilnost v državah – proiz- vajalkah? So možne prekinitve ponudbe? Rastoča moč nedržavnih igralcev. Ali so se države in mednarodne institucije pripravljene in sposobne prilagoditi tem igralcem? Politični islamizem bo ostal močna sila. Kolikšen bo vpliv religij na enotnost držav in možnost notranjih konfliktov? Kako bo rasla ideologija džihad? Povečane zmogljivosti posameznih držav za proizvodnjo orožja za množično uničevanje. Bo več ali samo nekaj nuklearnih sil? Kolikšna bo spo- sobnost teroristov, da pridejo do biološkega, kemijske- ga, radiološkega in nuklearnega orožja? Nestabilnost na Srednjem vzhodu, v Aziji in Afriki. Bodo rušilni dogodki vodili k padcu režimov? Spopadi velikih sil, ki bi eskalirali v totalno vojno, niso verjetni. Kolikšna bo sposobnost upravljanja z žarišči v tekmi za vire? Vprašanja okolja in etična vprašanja bodo še bolj v ospre- dju. Ali bodo nove tehnologije povzročale ali reševale etič- ne dileme? ZDA bodo ostale edina ekonomska, tehnološka in vojaška velesila. Ali bodo druge države kos Washingtonu? Ali bodo ZDA izgubile prevlado v znanosti in tehnologiji? • Ali bo kibervojna? • Ali je globalizacija tehnološkega razvoja tveganje tudi za ZDA? Globalizacija je tudi protisloven proces. Danes pred- stavlja naraščajočo medsebojno povezanost, ki se kaže v vedno širšem toku informacij, tehnologij, kapitala, blaga, storitev in ljudi povsod po svetu in ima ameriški videz “Made in USA”. Leta 2020 bo globalizacija enovita sila, ki bo oblikovala vse druge svetovne trende. Vzpon azijskih držav, predvsem Kitajske in Indije, jo bo preobli- koval in ji dal bolj azijski videz. Azijski finančni ministri so že obravnavali možnost ustanovitve azijskega denar- nega sklada, v katerem naj bi se združile denarne rezerve Japonske (850 mrd.), Kitajske (500 mrd.), Koreje (190 mrd.) in Indije (120 mrd.) ali skupaj ¾ globalnih rezerv, vendar v jenih, renmimbih in rupijah, odstotek ameriških dolarjev pa bo vedno manjši. Tudi delež azijskih delnic bo skokovito naraščal. Azijski giganti bodo izkoristili moč svojih trgov za postavljanje lastnih industrijskih standardov in zakonske prakse Vzhodne in Južne Azije na področju intelektualne lastnine. Množična delovna