OZ 2005/3

M 187 ORGANIZACIJA ZNANJA 2005, LETN. 10, ZV. 3 sila Kitajske, Indije in Indonezije bo pospešila velikanske migracije in imela ogromen vpliv na relativno velikost največjih svetovnih velemest. Pričakuje se, da bo najmanj 100 milijonov Kitajcev migriralo po celem svetu, vključ- no z Evropo in Severno Ameriko. Vendar bo vzpon Azije imel največji vpliv na področju kulture in ta vpliv bo opazen celo v Hollywoodu in njegovi filmski industriji. Vendar obstajajo tudi pojavi, ki lahko upočasnijo in celo ustavijo proces globalizacije, in sicer internacionalni te- rorizem, pandemijske bolezni (npr. AIDS, SARS …) ter prežemajoči občutek ekonomske in fizične negotovosti posameznikov, skupin in držav, ki sili vlade, da okrepijo čezmejno kontrolo in uvedejo restrikcijo toka kapitala, blaga, ljudi in tehnologije. Delovna sila v bogatih državah se zoperstavlja zaposlovanju cenejših delavcev iz revnih držav, hkrati pa ljudje v revnih državah vidijo predvsem sebe kot žrtve globalizacije. Ni znakov, da bi internacionalni terorizem upadel. Stro- kovnjaki ocenjujejo, da bo večina internacionalnih tero- rističnih skupin tudi v prihodnosti radikalno islamskega porekla. Muslimanskih ekstremistov bo največ v državah, kot so Palestina, Čečenija, Irak, Kašmir, Mindanao in Južna Tajska, kjer je njihov radikalizem odgovor na re- presijo, korupcijo in nesposobnost tamkajšnjih vlad. Razvoj informacijske tehnologije bo prispeval k večji di- sperziji ekstremnih skupin in posameznikov, saj omogoča njihovo online povezanost. Vedno več bo bioteroristov. Obstaja tudi možnost povezovanja ideološko motiviranih terorističnih skupin in neideološkega denarno motivirane- ga organiziranega kriminala. V naslednjih 15 letih se bo povečalo število storilcev, vključno s teroristi, ki bodo sposobni tudi za kiberte- roristične napade na vozlišča svetovne informacijske infrastrukture; ta vključuje internet, telekomunikacijska omrežja in računalniške sisteme za upravljanje električnih mrež, rafinerij ipd. Glavno polje kibervojne v prihodnje bodo same informa- cije na računalniških sistemih, ki so še bolj dragocene in ranljive kot fizični sistemi. Države z notranjimi konflikti in nestabilnostjo so pre- dvsem države, ki so zunaj procesov globalizacije, in sicer nekatere države podsaharske Afrike, Severne Afrike, Srednjega vzhoda, Balkana, Kavkaza, Južne in Srednje Azije in delov Jugovzhodne Azije. V krizi so tudi mednarodne institucije. Primeri Ruande, Bosne in Somalije kažejo na nesposobnost mednarodnih institucij (predvsem OZN), da bi preprečevali tovrstne notranje konflikte, ki bodo običajni tudi v prihodnje. Ni jasno, do katere stopnje je Evropska unija pripravljena prevzeti mednarodno odgovornost in v kolikšni meri je sposobna rešiti svoje gospodarske in demografske pro- bleme ter zastaviti strateško vizijo svoje vloge v svetu. Mnenja strokovnjakov se razlikujejo glede odnosov EU in ZDA, in sicer: • ali bo vzpon Kitajske zbližal ali oddaljil EU in ZDA, • v zvezi s pomembnostjo skupnih gospodarskih in okoljevarstvenih problemov. Mednarodni vpliv Evropske unije ni sorazmeren njeni velikosti. Ali bo postala Evropska unija velesila, je odvis- no od tega, ali se bo uspela gospodarsko in socialno refor- mirati. Pri tem mora rešiti problem staranja svoje delovne sile, reševanje tega problema pa zahteva: • zakonsko urejevanje imigracije in boljšo integracijo imigrantov iz Severne Afrike in Srednjega vzhoda, ki so večinoma muslimanske veroizpovedi, • takšno politiko zaposlovanja mlajših žensk, ki jim tudi po porodniškem dopustu zagotavlja njihovo delovno mesto, in zaposlovanja “mlajših starejših oseb” (50 do 65 let starosti), ki jim zagotavlja, da delajo čim dlje. V EU naj bi bilo leta 2020 najmanj 25 % in največ 40 % prebivalcev muslimanske veroizpovedi. Leta 2020 jih bo na vsakih 100 prebivalcev v svetu 56 iz Azije (od tega 19 Kitajcev in 17 Indijcev), 16 iz Afrike (od tega 13 iz podsaharske Afrike), 13 iz Amerik (od tega samo 4 iz ZDA), 7 iz Vzhodne Evrope in nekdanje SZ, 5 iz Zahodne Evrope in 3 iz Srednjega vzhoda. Eden glavnih problemov EU je, da tisto, kar je dobro za EU, ni dobro na Nemčijo in obratno. Primer Švedske kaže, da je mogoče zagotoviti podjetniške interese in hkrati zaščititi ključne pravice delavcev. Strokovnjaki niso prepričani, da so sedanje vlade v Evropi pripravljene vsaj nekaj početi v tej smeri in so mnenja, da bodo prora- čunske krize v naslednjih petih letih silile vlade v refor- mo. Če EU ne bo uvedla ustreznih sprememb, se bo ra- zvoj v prihodnje še bolj upočasnil, posamezne države pa bodo vodile lastne zunanje politike. Po takem scenariju se bo verjetno zaustavila tudi širitev sedanje EU 25. Niti federalna ureditev EU v letu 2020 ne bo zadostila njeni pomembnejši vlogi, dokler ne bo uspela mobilizirati vi- rov in združiti različnih pogledov v enotne politične cilje. Kakor koli že, svet v letu 2020 bo drugačen od današ- njega. Tradicionalne geografske skupnosti bodo izgubile smisel. Po koncu hladne vojne je politična delitev na Vzhod in Zahod, ki se je pojavila v poznih štiridesetih le- tih prejšnjega stoletja kot posledica vojaškega angažmaja Američanov v Evropi, postala vprašljiva. Poimenovanje