OZ 2005/3
188 ORGANIZACIJA ZNANJA 2005, LETN. 10, ZV. 3 Evroazija za nekdanjo Sovjetsko zvezo je tudi postalo neupravičeno, potem ko so se osamosvojile številne so- vjetske republike. Pojem Zahod je tudi postal vprašljiv, odkar so se pojavile velike razlike med ZDA in Zahodno Evropo ter je narasla moč nezahodnih sil na svetovni sce- ni. Zaradi globalizacije in pričakovanega vzpona Kitajske in Indije, ki sta bili do sedaj obravnavani kot Jug, tudi ne bo več smiselna delitev sveta na razviti Sever in nerazviti Jug. Našo sliko sveta oblikujejo razen gospodarskih tudi druge delitve. Religija bo igrala vedno večjo vlogo v identiteti narodov. Za veliko družb bodo delitve med ver- skimi skupinami postale bolj pomembne od samih nacio- nalnih mej. Primeri za ta pojav so delitve med muslimani in kristjani v Jugovzhodni Aziji ali razdružitev znotraj muslimanov na šiite in sunite ter druge oblike povezova- nja verskih in etničnih nezadovoljnežev v Evropi, Rusiji in na Kitajskem. Na globalni pejsaž leta 2020 bo vplivala nestabilnost v Jugovzhodni Aziji, kjer narašča radikalni islamizem, v Centralni Aziji, kjer je nekaj nedemokratičnih držav, na Srednjem vzhodu in v afriških državah, ki se še niso vključile v globalno ekonomijo. Globalizacija bo pre- dvsem pobrisala delitev na industrializirani Zahod, ko- munistični Vzhod in Tretji svet. Države in regije se bodo delile na tiste, ki so vključene v globalno skupnost, in na tiste, ki se iz ekonomskih, političnih in socialnih razlo- gov ne bodo integrirale vanjo. Finančne in telekomuni- kacijske povezave bodo tudi pobrisale državne meje. Globalne spremembe, ki jih napovedujejo za prihodnost, so v poročilu podane v obliki štirih scenarijev, ki so eks- trapolirani iz ključnih trendov. Scenariji ne predstavljajo predvidevanj, ampak opisujejo posebne svetove, v katere lahko vstopimo, odvisno od tega, kako se prepletajo tren- di: • Davos World je ilustracija, kako lahko močna eko- nomska rast Kitajske in Indije v naslednjih 15 letih preoblikuje proces globalizacije, tako da ji da neza- hodni obraz in spremeni tudi okvir političnih doga- janj. • Pax Americana je način, kako lahko ameriška pre- vlada preživi radikalne spremembe globalnega poli- tičnega pejsaža in kako lahko prispevajo ZDA k ob- likovanju novega globalnega reda. • Novi Kalifat je primer, kako lahko iz globalnega gi- banja, ki ga poganjajo politike radikalne verske iden- titete, nastane muslimanska megadržava na področju današnje Savdske Arabije, Iraka, Irana, Afganistana in Pakistana, in ki bo, če nastane, zagotovo vplivala na spremembo zahodnih norm in vrednosti, ki so danes temelj globalnega sveta. • Spirala strahu je primer, kako nas lahko lastni ukrepi za preprečevanje mednarodnega terorizma sami vpe- ljejo v orwellovski svet. Naložbe ZDA v temeljne raziskave in inovativna uporaba tehnologij so neposredno prispevale k vodilni vlogi ZDA kot ekonomski in vojaški sili po 2. svetovni vojni. Ame- ričani so npr. izumili polvodiče, osebne računalnike in internet. Čeprav so ZDA še vedno vodilna sila, obstajajo znaki, da je to vodstvo vprašljivo. Število študentov stroj- ništva v ZDA je danes 20 % manjše kot v letu 1985; po odstotku podiplomcev strojništva je ZDA na predzadnjem mestu med razvitimi državami; Kitajska ima približno tri- krat več študentov strojništva kot ZDA. Zasebne naložbe v industrijske raziskave in razvoj, ki sicer predstavljajo 60 % vseh tovrstnih naložb v ZDA, tudi beležijo padec v zadnjih treh letih. Razen tega glavne ameriške multinaci- onalne korporacije ustanavljajo svoje raziskovalne centre zunaj ZDA. Po veljavnih ocenah so ZDA še vedno najbolj konkurenčna družba med velikimi ekonomijami v svetu. Vendar, v globaliziranem svetu, v katerem se informacije hitro izmenjujejo, vključno s čezmejno izmenjavo znotraj multinacionalnih korporacij, ki ne pozna geografskih meja nacionalnih držav, ustvarjalec novih znanstvenih in tehnoloških informacij ni nujno tudi njihov beneficiat na globalnem trgu. Kot je videti, bo naslednjih 15 let zagotovo čas velike negotovosti, groženj, tveganj, izzivov, vendar tudi pri- ložnosti za tiste, ki se bodo uspeli vključiti v globalno ekonomijo. Zahodna zveza ni bila deležna takih sprememb od konca 2. svetovne vojne in začetka hladne vojne. Predvsem bodo velikost in hitrost sprememb, ki so posledica proce- sa globalizacije, opredelile sliko sveta v letu 2020. Druga dejstva, ki bodo vplivala na spremembe v svetu, so vzpon novih velesil, kot sta Kitajska in Indija, novi izzivi za institucije oblasti, vedno večji občutek negotovosti, tero- rizem. V predvidevanjih o prihodnosti je treba upoštevati možnost rasti globalne prosperitete in majhno verjetnost konfliktov med velikimi silami kot okolje, v katerem se bomo spoprijemali s problemi. ZDA bodo predstavljale še naprej pomembno spremenljivko pri oblikovanju sveta in bodo vplivale na pot, ki jo bodo izbrale druge države in drugi nedržavni globalni igralci. Ker je poročilo ameriško naravnano, se v njem kot dej- stvo obravnava tudi naraščajoči politični antiamerikani- zem v Evropi, Aziji, Južni Ameriki in Afriki, predvsem med muslimanskim prebivalstvom. Antiamerikanizem je danes na splošno globlji in širši pojav kot kadar koli prej v moderni zgodovini in ta sovražnost (animoziteta) se ne nanaša samo na trenutnega predsednika ZDA zaradi vojne v Iraku. Vendar v muslimanskih državah obstajajo tudi družbene sile, ki se zavzemajo za svobodo govora, svobo- do medijev, večstrankarski politični sistem, tržno gospo-
Made with FlippingBook
RkJQdWJsaXNoZXIy MTAxMzI5