OZ 2005/3

COBISS OBVESTILA Pridite na konferenco COBISS 2005! V sedaj že domačem Kongresnem centru Habakuk bo 9. in 10. novembra potekala konferenca COBISS 2005. To bo že štirinajsto srečanje zapored, ki se je iz nacionalnega strokovnega sestanka razvilo v eno osrednjih regionalnih konferenc o vprašanjih avtomatizacije knjižnic. Za lansko kon- ferenco, ki se je uokvirila v “regijo priložnosti” se je zdelo, da je že dosegla maksimalno razsež- nost, vendar je letošnji prihod Srednjeevropske pobude (CEI) kot soorganizatorja še razširil krog sodelujočih držav. COBISS ostaja osnovni razlog medsebojnega pogovora, ob tem pa so v ospre- dju tudi splošnejša vprašanja razvoja knjižničnih informacijskih sistemov. Videti je, kot da so temo o avtomatizaciji knjižnic v EU absolvirali že do sredine devetdesetih in da zanje to ni več prioritetno vprašanje. Res da obstajajo glede tega velike razlike tudi med “sta- rimi” članicami EU, a je zaostanek v Srednji in Vzhodni Evropi še znatno večji. Zato v tem delu Evrope obstaja interes za intenzivnejšo izmenjavo izkušenj o avtomatizaciji knjižnic. Bilo bi več kot dobrodošlo, če bi CEI prepoznala ta interes kot podlago dolgoročnejšega angažiranja na tem področju. Zanesljivo bi se izkazalo, da lahko modernizirani knjižnični sistemi občutno prispevajo k uresničitvi ciljev pospešenega razvoja in integracije Srednje Evrope. Konferenca COBISS 2005 nosi naslov “Stanje in problemi avtomatizacije knjižnic v državah CEI – Konkurenčnost knjižnic v informacijski družbi”. Razvidna sta dva konferenčna sklopa: • v prvem bodo prevladovala poročila, na podlagi katerih si bo mogoče ustvariti primerjalno sliko razvitosti nacionalnih knjižničnih sistemov, ob tem pa izvedeti za dobre in slabe izkušnje uvajanja informacijskih in komunikacijskih tehnologij v knjižnice; • v drugem pa bodo predstavljeni novi pristopi, ki uveljavljajo prednosti avtomatiziranih knjižnic in jih kvalificirajo za tekmo na domačem in mednarodnem informacijskem trgu. Obstajajo izgledi, da bo udeležencem konference poročila o stanju in problemih avtomatizacije knjižnic predstavilo štirinajst držav Srednje Evrope: Češka, Slovaška, Avstrija, Slovenija, Italija, Hrvaška, Bosna in Hercegovina, Srbija, Črna Gora, Makedonija, Albanija, Bolgarija, Romunija in Ukrajina. Zanimiva bo že sama faktografija, še bolj pa izbor ključnih problemov, kot jih vidijo v posameznih okoljih. Prav to slehernemu udeležencu konference omogoča, da lastne knjižnične razmere primerja s širšo sliko in v njih odkrije prednosti in slabosti, ki jih sicer ne bi opazil. Refe- renti prihajajo bodisi iz kroga nacionalnih knjižnic, bodisi iz kroga specializiranih organizacij za avtomatizacijo knjižnic. Njihova poročila se bodo nedvomno razlikovala, pač glede na to, koliko časa v njihovih državah že potekajo projekti avtomatizacije ter kakšen obseg in globina sta z njo dosežena. Drugi konferenčni dan bodo predavatelji knjižnico postavili v konkurenčno okolje informacijske družbe: • kalifornijski informatik Steve Coffman bo govoril o konkurenčnih priložnostih knjižnic na trgu informacij; • udeleženci se bodo lahko seznanili s študijo UNESCO-ROSTE o stanju informacijske podpore raziskovalni dejavnosti v državah JV Evrope; • direktor IZUM-a Tomaž Seljak pa bo razgrnil izkušnje in razvojne možnosti v zvezi z biblio- grafijami raziskovalcev, ki se generirajo iz COBISS-ovih podatkovnih baz. Referenti iz Slovenije, Češke in Avstrije se bodo posvetili tehnološkim podlagam, na katere lahko računajo knjižnice v nastopajočem obdobju in ki bodo vplivale na njihov položaj v tekmi z drugi- mi informacijskimi ponudniki. Preden bo predsednica Mednarodnega programskega odbora dr. Sigrid Reinitzer sklenila konferen- co, bodo v nekaj referatih razčlenjena še družbena in organizacijska vprašanja, ki jih sproža infor- matizacija knjižnic.