OZ 2005/4

M 289 ORGANIZACIJA ZNANJA 2005, LETN. 10, ZV. 4 PRI^AKOVANJA IN REALNOST IT Douglas Havelka je od pripadnikov netgeneracije izvedel, katere glavne koristi si obetajo od uporabe IT (Havelka, 2003): • večjo učinkovitost dela, • spremenjen način obnašanja, • izboljšano komunikacijo, • višjo kakovost življenja, • prihranek časa, • nove možnosti učenja. Roberta Kvavika je najbolj zanimalo, kaj mladi ljudje pri- čakujejo od IT v izobraževalnem procesu in dobil je na- slednjo lestvico odgovorov, razvrščenih po pomembnosti (Kvavik, 2005): • boljša komunikacija z učitelji, • takojšnji odziv na učne dosežke, • lažje sodelovanje s sošolci, • učinkovitejše predstavljanje lastnih izdelkov, • več možnosti za preverjanje v praksi, • lažji pregled nad študijskimi obveznostmi, • boljše razlage abstraktnih konceptov, • intenzivnejše sodelovanje pri pouku. Iz istega vira povzemamo tudi razvrstitev računalniških aplikacij, ki se jih netgeneracija najpogosteje poslužuje: • elektronska pošta, • klepetalnica, • urejevalnik besedil, • deskanje po spletu, • programska oprema za predstavitve (PowerPoint) • online knjižnični viri, • programska oprema za izdelavo tabel (Excel), • sistem upravljanja študija (CMS), • grafika, • izdelava spletnih strani, • izdelava in urejanje video- in avdiozapisov. Netgeneracija zameri izobraževalcem in knjižničarjem, da so še vedno navezani na tehnologijo nižje vrste, kot so prosojnice, projektorji, avdio- in videokasete itd. Na- ravnost pa tudi povedo, da enako, kot so prej “umirali od ex-katedra predavanj”, sedaj “umirajo od PowerPointa” (Clayton-Pedersen, 2005). Študentje pričakujejo visoko stopnjo interoperabilnosti in personalizacije, kar od izob- raževalcev in knjižničarjev terja, da obvladajo vzajemne ontologije (primeri: ELENA, ULI ipd.) in osebnostne profile (primeri: PAPI, LIP ipd.) (Simon, 2004). Med dosežke netgeneracije, ki si jih ne bodo nikoli več pustili odvzeti (izobraževalci in knjižničarji pa to izrazito težko sprejemajo), spada nedeljivost globalne “infosfere”: ni več mogoče zagraditi informacijskega prostora šole, knjižnice, prostega časa itd. Svet je neprekinjena informa- cijska mreža, ki noč in dan dovaja informacije kot kisik za dihanje (Wilson, 2005). To so kot bistveno zaznavo o prihajajoči generaciji odkrili tudi pri OCLC, kar jih je pripeljalo do odkritja zelo nenavadnih prepričanj netgene- racije (DeRose, 2004): • Računalniki sploh niso samo tehnologija. • Internet je boljši od TV. • Realnost ni več realna. • Narediti je pomembneje kot znati. • Učenje je isto kot igranje. • Večopravilnost je način življenja. • Tipkanje ima prednost pred rokopisom. • Potrebno je biti ves čas na zvezi. • Počasnost je najhujši greh. • Uporabniki so hkrati kreatorji informacij. Iz tega so izpeljali nove smernice za tehnološki razvoj, ki mora zagotoviti: • strukturiranje nestrukturiranih podatkov, • uvedbo distribuirane programske opreme, temelječe na komponentah, • premik v smeri odprte kode, • medsebojno močno povezano okolje, Leto rojstva Starejša gen. 1900–1946 Povojna gen. 1946–1964 Generacija X 1965–1982 Netgeneracija 1982–1991 opis velika generacija naša generacija generacija s ključem okoli vratu milenijska genera- cija lastnosti komanda in nadzor optimizem in de- lavnost neodvisnost in skeptič- nost optimistični in od- ločeni radi imajo avtoriteto, družino, skupnost odgovornost, etika dela svoboda, različnost in- teresov aktivnost, nove tehnologije me marajo razsipnosti, tehnike lenobe in abrahama usmerjanja, pretiravanj počasnosti, negativ- nosti Tabela 1: Sosledje generacij