OZ 2005/4

290 ORGANIZACIJA ZNANJA 2005, LETN. 10, ZV. 4 • nove standarde za repozitorije in vsebine, • univerzalni dostop do informacij. Obstaja vrsta ovir, na katere se bodo vsi sklicevali, če bo prilagajanje potrebam netgeneracije potekalo prepočasi (Rickard, 2004): • Pomanjkanje sredstev ali volje za preusmeritev sredstev. • Odsotnost pobud in vzpodbud za spremembe. • Zagledanost v tradicionalne disciplinarne delitve. • Bojazen pred izgubo dosedanjih privilegijev in aka- demske svobode. • Nepriznavanje pravic učenca kot potrošnika ali kot partnerja. • Razhajanja med razvojem IT in razvojno vizijo insti- tucije. • Nepoznavanje primerov dobre prakse. • Omejevanje ali prepoved eksperimentiranja z novimi rešitvami. • Absolutna prevlada "stroke" nad "učenjem”. • Okolja IT, ki se ravnajo po željah starejših generacij, ne pa po potrebah netgeneracije. • Strah ljudi in institucij pred spremembami. • Odsotnost vizije. • Pretirana zavezanost lokalnim razmeram. • Neobčutljivost za digitalni razkorak in dostopnost IT. James Wager opozarja na pomembno razliko med starej- šimi generacijami, ki se niso zavedale svoje moči v vlogi potrošnika, in netgeneracijo, ki se izrecno sklicuje na pra- vice potrošnika in hoče videti obračun, kaj jim institucije ponujajo za denar, ki ga na svoj račun prejemajo. Ves čas primerjajo, kaj bi si za ta denar lahko zagotovili oni sami in jih prav nič ne očara sklicevanje na status “javne služ- be” (Wager, 2005). Komisija EU podpira takšno logiko in uveljavlja financiranje javnih služb s sistemom vavčerjev, kar bo netgeneracija z veseljem sprejela. PODPORA U^ENJU Chris Dede s Harvarda je zbral pogum in napovedal, kako se bo jutrišnje učenje razlikovalo od današnjega (Dede, 2005): • Glede lokacije in fizične infrastrukture, ki sedaj do- ločata oblike učenja, se bodo uveljavila številna elektronska orodja in univerzalni brezžični dostop, kar bo omogočilo slovo od “učilne zidane”, saj bo učenje možno vsepovsod in ves čas, prevladujoč stil pa bo mobilnost in nomadstvo. • Glede kontekstov, ki so sedaj vezani na inertno preda- valnico, knjižnico itd., bodo jutri prevladala virtualna okolja, večpredstavni viri in udeležba na razdaljo. • Glede druženja, ki je sedaj omejeno na sostanovalce v interantu in na sošolce, bo jutri veliko pomembnejša vključitev v številne virtualne skupnosti. • Sodelovanje je danes določeno s fizično navzočnostjo, jutri pa bodo interoperabilnost, odprte vsebine, odprta koda itd. omogočali neprimerno širšo izbiro oblik so- delovanja. • Če danes skoraj ni bilo individualnih prilagoditev, bodo jutri na voljo prilagojene konfiguracije, servisi na podlagi profiliranja in podatkovnega rudarjenja itd. • Spoznavni proces sedaj poteka preko asimilacije line- arnega informacijskega toka, jutri pa bo prevladovala večpredstavnost, večopravilnost, prepletanje med skladi informacij, sprotna evalvacija izkušenj, skupin- ska kognicija itd. • Glede identitete, ki se sedaj izraža v kontekstu iz-oči- v-oči, bo jutri prevladala virtualna identiteta, ki bo neodvisna od fizičnih atributov in bo izraz samoopre- delitve za pripadanje različnim skupnostim. • Glede poučevanja, ki sedaj izrazito nadvladuje učenje, se bo razmerje postavilo na glavo, zato učitelj ne bo več vir vseh spoznanj, ampak bolj moderator skupin- skega učenja, temelječega na konstruktivistični para- digmi. Pri ocenjevanju, ki je sedaj še najbolj podobno poenostavljeni povratni informaciji o učinkovitosti poučevanja, bo jutri prevladala povratna informacija potrebna učencem samim, ne pa šolski oblasti. Pričakujem očitek, da je v teh predvidevanjih vse preveč utopije, vendar bi si upal trditi, da manj kot v večini urad- nih pedagoških teorij, ki so danes že povsem sprte s šol- sko realnostjo. Šola danes dobesedno razpada pred našimi očmi, ker netgeneracija ne prenese več tako ali drugače prikritega nürnberškega lijaka, s katerim vseznalci skoraj fizično polnijo glave neznalcev. Ni razlogov, da danes v Sloveniji ne bi mogel steči scena- rij, kakršnega navaja Malcolm Brown. Učenje se začne v predavalnici, ki je opremljena z dvema ekranoma: na enem se reproducira učna snov, na drugem pa sprotna komunika- cija z učenci. Ti prihajajo k pouku s svojimi prenosnimi ra- čunalniki, dlančniki itd., ki so brezžično priključeni v inter- no omrežje predavalnice in v internet, tako da lahko k sebi ves čas prenašajo vsebine, ki jih je pripravil učitelj, in vse- bine (vire, informacije real-time, simulacije ...), ki jih po- nuja internet. Sproti si oblikujejo tudi svoj lasten koncept o obravnavanem problemu, ki ga izmenjajo z učiteljem in s sošolci, lahko pa se celotna pozornost preusmeri na ta izde- lek. Po potrebi odprejo online konferenco in vključijo od- daljene udeležence, npr. znanega strokovnjaka, na katerega se avtor koncepta še posebej sklicuje. Ko se čas po urniku izteče, najbolj zainteresirani oblikujejo delovno skupino, ki bo v enem od številnih stranskih prostorov ( discussion pocket ) nadaljevala razpravo, dokler stvári ne pridejo do dna. Zanesljivo se jim bo pridružil tudi učitelj. Ko končajo in ugotovijo rezultat, se vsak zase napoti v knjižnico, da bi ob svojem prenosnem računalniku opravil nujne študijske naloge, uredil administracijo ali se predal sprostitvi ob