OZ 2005/4

M 291 ORGANIZACIJA ZNANJA 2005, LETN. 10, ZV. 4 poslušanju glasbe. Po kotih hodnikov je slišati vsakdanji klepet preko mobilnikov (Brown, 2005). Vsaj del tega scenarija se zanesljivo dogaja na vsaki od naših šol, kar so vzeli za svoje tako učenci kot učitelji. Problem pa je, ker se institucionalna kultura šole ni niti malo preoblikovala in se sploh ne ozira na evidentne spremembe. Treba bi bilo na novo premisliti poslanstvo, vsebinski okvir, obseg in zgo- dovino šole, kar pa je očitno neprijeten zalogaj, ki se rad zatakne v grlu. Mnogi mislijo, da je dovolj pripeljati v šolo IT, vendar je šolska kultura neznansko trdoživa in hitro nadvlada še tako potentno tehnologijo. Ne bo pa mogla ob- vladati netgeneracije, ki se bo pač odvrnila od šole in jo bo v zadnji konsekvenci nadomestila z nečim drugim. Ampak videti je, da se bo šola raje “ponosno” potopila, kot da bi pristala na spremembo institucionalne kulture. Socialno-tehnološki kontekst je dominanta nove šole in iz njega izhajajo vsi drugi procesi (Barone, 2005). Za tra- dicionalno šolo je značilna statičnost, linearnost, logična progresija, konsistentnost za vsako ceno in brezpogojna osebna prilagodljivost. V novi socialno-tehnološko zasno- vani šoli pa morajo prevladati večrazsežnost, stalne spre- membe, prilagodljive strukture, sodelovalnost, dinamična konfiguracija. Toda, če za koga, potem za šolo velja Ein- steinova ugotovitev: “Ključni problemi, s katerimi smo soočeni, niso rešljivi na isti ravni mišljenja, na kateri so ti problemi nastali!” Netgeneracija je to instinktivno do- jela in si bo poiskala poti do znanja, ki bodo vodile mimo šole. S tem se ukvarja mreža EDUCAUSE, ki je nastala leta 1994 z namenom, da bi razširila spoznanja o neob- hodnem ravnovesju socialnih in tehnoloških pristopov v izobraževanju (Oblinger, 2005a). Prav posebej opozarjajo na izjemen potencial tehnologije večpredstavnosti, ki: • motivira učence k sodelovanju, • povezuje zelo raznovrstne sposobnosti mladih ljudi, • navaja k branju, pisanju in načrtnemu komuniciranju, • zahteva od učencev, da analizirajo vire in razmišljajo na nove načine, • omogoča učiteljem različne stile učenja, • navaja učitelje, da vidijo učence v novi luči. EDUCAUSE napoveduje nastanek nekakšne nove social- ne mreže “folksonomije”, v kateri se bo učenje uresniče- valo kot skupinsko interpretiranje in organiziranje znanja, kar si dejansko želi netgeneracija (Lomas, 2005). Prihajajoči pripadniki netgeneracije so večopravilni in se ne- nehno premikajo med realnimi in virtualnimi svetovi. Obvla- dajo izredno hiter tempo spreminjanja družbenih vlog. Temu primeren naj bi bil tudi učni prostor, ki ga potrebujejo in ki zajema klepetalnice, spletne strani, wikipedije, elektronsko pošto, diskusijske liste ter še in še, živ internet. Ta virtualni prostor se pojavi in izgine, je sinhron ali asinhron. Rečejo mu tudi “pametni prostor za učenje” in ga oblikujejo kot distribu- iran sistem, ki zagotavlja upravljavsko podporo za preiskova- nje in rabo najrazličnejših učnih virov. Netgeneracija ne verjame več v karizmo učitelja, ampak nenehno primerja – hiti od vira do vira, jih preizkuša in kombinira ter se poslužuje tehnike “odreži in prilepi”. Za ljudi “stare šole” je to navadno prepisovanje, ampak če se vse najde na spletu, ali naj človek pred tem zatiska oči? Bolj pomembno je, da netgeneracija učenja o nekem vprašanju ne razume več kot pisanje čim bolj debele raz- prave o njem, ampak kot njegovo dejansko reševanje. To pa je pravi cilj in zelo neumno je, da se ob tem delamo, kot da drugi tega še niso poizkušali in prevzemanje njiho- vih spoznanj prepovedujemo kot zavržno prepisovanje. Digitalni viri omogočajo eksperimentalno učenje in prav to ima netgeneracija najraje. Simulacija jim dopušča, da se “vpletejo” v učno materijo in se “učijo v prvi osebi”. Ljud- je si zapomnijo 10 % tistega, kar preberejo in 30 % tistega, kar vidijo (Manuel, 2002). To je velikanska razlika in zelo neodgovorno je, če izobraževalni sistemi odlašajo s preha- janjem na “nadbesedilno učenje” (Pivec, 2004). V tradicionalni šoli “znati” pomeni pomniti in obnavljati, kar je ukrojeno po masovni industrijski proizvodnji: na- učiš se enega postopka in ga ponavljaš iz dneva v dan, celo življenje. “Znati” za današnje potrebe pa pomeni uporabiti dobro organizirane pristope pri iskanju novih informacij za reševanje dotlej neznanih problemov. Po- membnejše od pomnjenja je razumevanje. Sprejeti je treba konstruktivistično teorijo učenja, ki temelji na kon- tekstualnosti, aktivnosti in socialni interakciji. Vsi, ki se srečujejo z netgeneracijo, bi morali imeti pred očmi raz- liko med transmisijsko in konstruktivistično paradigmo, kot jo prikazuje tabela 2. Transmisijsko Konstruktivistično pomnjenje razumevanje obnavljanje odkrivanje en primer za vse druge različnost primerov talent je odveč razvijanje talenta kopičenje podatkov urejanje podatkov nepovezani podatki konceptualne sheme transmisija konstrukcija učitelj = mojster in ko- mandant učitelj = strokovnjak in mentor stalne vloge spremenljive vloge fiksna učilnica učilnica brez zidov stalna lokacija več lokacij in tipov pros- torov sumativno ocenjevanje sumativno in formativno ocenjevanje Tabela 2: Razlika v paradigmah