OZ 2005/4

298 ORGANIZACIJA ZNANJA 2005, LETN. 10, ZV. 4 predavanja izobraževalne narave, ponuja tečaje in na različne druge načine prispeva k informacijskemu opis- menjevanju državljanov. S tem narašča tudi število pre- bivalcev, ki menijo, da so knjižnice dejansko mesta za pridobivanje informacijske pismenosti. Ali kot priporoča IFLA: “Splošne knjižnice držav v razvoju lahko z nepo- srednim obveščanjem bistveno prispevajo k vsakdanjemu preživljanju ter k socialnemu in gospodarskemu razvoju svojih krajanov; npr. o osnovnih življenjskih veščinah, o programih izobraževanja za odrasle ali o programih osveščanja o AIDS-u. V krajih z visokim deležem ne- pismenosti lahko splošne knjižnice organizirajo službe in servise za nepismene. Kadar je treba, lahko knjižničarji tudi pojasnijo ali prevedejo določena obvestila. V sploš- nih knjižnicah so potrebni tudi programi za izobraževanje uporabnikov.” 1 Po teh navodilih je finska vlada predstavi- la številne raznovrstne programe in projekte, ki so name- njeni povečevanju informacijske pismenosti državljanov. Med zanimivejšimi je program z naslovom Dan surfanja za starejše ( Senior Surf Day ), ki omogoča dostop do in- terneta vsem, ki jim je internet še vedno nedostopen, ter ponuja možnost zahtevnejših tečajev. Zaradi vse večje angažiranosti pa tudi zaradi osamljenosti ljudi se vse pogosteje organizirajo programi za enostavnejši dostop do fizičnih in elektronskih virov knjižnice. Z izvaja- njem različnih programov in delavnic ter s podpiranjem iz- obraževalnih programov na vseh ravneh nastopajo knjižnice kot mesta intenzivne medsebojne komunikacije krajanov. Z znanjem in izkušnjami razvitih držav se knjižničarji danes bolj kot kadar koli v preteklosti zavedajo svoje vodilne vloge v informacijski družbi. Tako je v vsakda- njem življenju odnos knjižničarja do uporabnika enako pomemben, kot je pomembna vloga osebnega zdravnika ali odvetnika. Zato moramo skrbeti za usposabljanje knjižničnih delavcev ter za njihovo obvladovanje veščin komuniciranja z uporabniki. Postavlja se vprašanje, kaj vse lahko današnje knjižnice sploh ponudijo, glede na omejene finančne možnosti in vse večje zmanjševanje državnega proračuna na področju kulture in izobraževanja. Predvsem moramo sami poskr- beti za brezkompromisni razvoj podobe lastnega poklica ter knjižničarstvo promovirati kot znanstveno kategorijo, ki bistveno prežema visokošolske ustanove. Sprejeti mo- ramo izzive informacijske družbe in na novo propagirati programe za različne aktivnosti, ki jih izvajamo po meri naših uporabnikov, in sicer s pomočjo medijev in vpliv- nih posameznikov. Z novimi tehnologijami se moramo usmeriti v razvoj avtomatiziranega knjižničnega sistema, ki nam omogoča avtomatizirano medknjižnično izposo- jo, mednarodno sodelovanje in uporabo vseh virov, ki so nam na voljo v domačem okolju pa tudi po svetu. S pro- mocijo in sodelovanjem pri skupnih projektih bi morale knjižnice razvijati tudi nove oblike komunikacije z izob- raževalnimi zavodi in tudi s širšo krajevno skupnostjo. Za vzpostavitev komunikacijskega kanala med knjižnico in uporabnikom potrebujemo ustrezno oblikovane spletne strani knjižnic, hkrati pa tudi drugo tehnološko podporo za hiter dostop do informacij in knjižničnega gradiva. Glede na finančne zmožnosti se moramo posvetiti digi- talizaciji knjižničnega gradiva ter knjižnice odpreti tako, da bomo informacijske storitve knjižnice pripeljali v do- move in delovne prostore naših uporabnikov. Na zbirke in storitve splošnih knjižnic vplivajo predvsem potrebe kra- janov, ki se oblikujejo tudi v tesnem sodelovanju z lokal- no upravo. Zato je izredno pomembno, da se knjižničarji zavedajo sprememb v svojih lokalnih skupnostih, pred- vsem tistih na področju gospodarske rasti, demografskih sprememb, sprememb starostne in izobraževalne struk- ture prebivalcev, brezposelnosti in drugih dejavnikov, ki lahko vplivajo na razvoj knjižnic v regiji. MAKEDONSKE IZKU[NJE Z uvajanjem sistema COBISS se je v Makedoniji za- čel vzpostavljati nacionalni knjižnični informacijski sistem s skupno bazo podatkov za celo državo. Kljub precejšnjim finančnim in kadrovskim težavam nam je uspelo knjižnični sistem razširiti ter vzpostaviti COBISS center Makedonija, ki deluje v okviru Na- cionalne knjižnice. Vzpostavitev vzajemne baze po- datkov, sodelovanje knjižnic v regiji in spodbudno uvajanje novega načina dela so pospešili preobrazbo knjižnic v komunikacijsko-informacijske servise. V sodelovanju z UNDP in finsko vlado smo začeli iz- vajati program večfunkcionalnih mestnih centrov in projekt Biblioteka, s katerim smo v treh poskusnih občinah (Struga, Berovo, Gevgelija) prispevali k de- centralizaciji kulturne dejavnosti in k modernizaciji knjižnic. Projekt Biblioteka je kot novi model infor- matizacije uporabniških servisov in komunikacije z uporabniki pomemben tudi za druge kulturne ustano- ve. Knjižničarji so v sodelovanju z Ministrstvom za kulturo začeli po celi Makedoniji organizirati knjižne sejme in s tem prispevati k širjenju kulture branja. Ministrstvo za kulturo je organiziralo tudi izobraže- vanje za ravnatelje knjižnic, na katerih so se poučili o modernem vodenju kulturnih ustanov ter o njihovem preoblikovanju v centre za učinkovitejšo komunikaci- jo z uporabniki. Projekti avtomatizacije knjižnic jugo- zahodne in vzhodne regije so dopolnili prizadevanja Nacionalne knjižnice, da bi vzpostavila enotni državni komunikacijski informacijski sistem. Omenjeni pro- jekti so prispevali k boljšemu sodelovanju knjižnic v regiji, hkrati pa odprli tudi vprašanja o standardih knjižničnega poslovanja in tehnologije za vzpostav- ljanje najprimernejšega knjižničnega sistema na po- dročju cele države.