OZ 2005/4

300 ORGANIZACIJA ZNANJA 2005, LETN. 10, ZV. 4 Kar precej udeležencev konference COBISS 2005 je pri- šlo iz okolij, ki niso bila zajeta v poročilih o stanju avto- matizacije, predstavljenih v prvem delu programa, raz- voj njihovih knjižničnih sistemov pa je enako zanimiv in sodi v celovito sliko knjižničarstva v regiji. Upošte- vaje tudi to, da bi kdo lahko še kaj dodal k poročilom o stanju avtomatizacije knjižnic, se je Mednarodni pro- gramski odbor odločil, da bi program prvega dne konfe- rence sklenili z okroglo mizo, katere naslov “Knjižnice za sodelovanje in razvoj Srednje Evrope” bi omogočil predstavitev osebnih mnenj o obravnavani problematiki. Moderatorja okrogle mize dr. Sigrid Reinitzer in mag. Franci Pivec sta v uvodu povabila avditorij k nasled- njim vrstam prispevkov: • Izjave o naši skupni pripravljenosti, da v razvoju knjižničarstva delujemo povezano, solidarno in v duhu kulturnega pluralizma. • Izraze pripravljenosti na različne oblike strokovnega sodelovanja med knjižničnimi skupnostmi. • Zagotovila o dobri volji, da organiziramo izmenjavo pozitivnih izkušenj med knjižničnimi informacijskimi sistemi. • Opredelitev do poziva, da bi Srednjeevropska pobuda (SEP) razvoj knjižničarstva sprejela kot pomembno področje svoje dejavnosti. • Zavzemanje za uveljavitev knjižnic kot odločilnih dejavnikov prehoda v informacijsko družbo. • Soglasje, da IZUM nadaljuje z regionalnimi konferen- cami knjižničarjev in informatikov v Mariboru. Dr. Aleksandra Vraneš ( Beograd) s Filološke fakultete je v daljšem prispevku povezala cel niz argumentov, ki govorijo v prid tesnejšemu sodelovanju knjižničarjev v regiji, ker je to najboljši način, da ujamejo vlak razvoja in ustrezno predstavijo ustvarjalnost svojih okolij v globalni informacijski mreži. Ranko Risojević (Banjaluka) iz Narodne biblioteke Re- publike Srbske je izrazil interes in pripravljenost za nove oblike sodelovanja med knjižnicami in pohvalil priza- devanja Izuma, ki je v tem pogledu pripravljen pomagati brez razlike prav vsem. Mag. Jadranka Stojanovski (Zagreb) iz Instituta Ru- đer Bošković je v imenu hrvaških udeležencev pozdra- vila zamisel konference in okrogle mize ter predstavila aktivnosti, ki jih na področju dokumentiranja rezulta- tov raziskovalne dejavnosti izvaja njihov inštitut. Ramadan Beshiri (Priština) iz Ministrstva za kultu- ro je širše predstavil stanje avtomatizacije knjižnic v pokrajini ter povzel svoje dosedanje koristne stike z Izumom. Bogoljub Mazić (Beograd) iz Univerzitetne knjižnice je analiziral različne možnosti podpore raziskovalni dejav- nosti, ki jo lahko zagotovijo knjižnice. Po njegovi oceni tako možnosti kot potrebe govorijo v prid tesnejšemu sodelovanju knjižnic v Srednji Evropi, pri čemer je COBISS.Net bistvena opora. Mag. Drago Kardoš (Ljubljana) z Naravoslovno-tehni- ške fakultete je pojasnil svojo pobudo za celovit projekt vzpodbujanja sodelovanja med knjižnicami Srednje Ev- rope, ki bi ga zastavili v okviru SEP. S konkretnimi suge- stijami glede izvedbe se je tej pobudi pridružil dr. Joszef Györkös (Maribor) iz Izuma in s Fakultete za elektroteh- niko, računalništvo in informatiko. Mag. Janez Jug (Ljubljana) iz ODK na Fakulteti za družbene vede je govoril o izkušnjah z elektronskim arhi- viranjem na svoji fakulteti. O novih perspektivah knjižničarstva in o težavah pri vključevanju v globalne informacijske mreže je širše spregovoril dr. Miljenko Pekić (Beograd) s Filozofske fakultete . Orisal je tudi svoje dolgoletne in zelo pozitivne izkušnje pri sodelovanju z Izumom. Mag. Gordana Popović (Maribor) iz Izuma je na osno- vi svojih bogatih izkušenj pri prenosu know-howa med knjižničnimi sistemi podčrtala vlogo Izuma pri tem. Vesna Stepanović (Indžija) iz Narodne knjižnice je ute- meljila pomen povezovanja v knjižnične mreže za sploš- ne knjižnice zunaj državnih in univerzitetnih središč. OKROGLA MIZA KNJIŽNICE ZA SODELOVANJE IN RAZVOJ SREDNJE EVROPE