OZ 2005/4

M 201 ORGANIZACIJA ZNANJA 2005, LETN. 10, ZV. 4 Med drugim je glavni namen te pogodbe povečati pri- stojnost in zanesljivost konzorcija. Ker vse institucije članice pooblastijo za pogajanje z družbami samo ene- ga predstavnika, bodo na ta način pogajanja hitrejša in učinkovitejša. S pogodbo bodo vse sodelujoče knjiž- nice nedvomno pridobile tudi boljše licenčne pogoje in ugodnejše cene. Druge institucije, kot so Univerze uporabnih znanosti ali Nacionalna knjižnica, se bodo lažje vključile in po vsej verjetnosti bodo to storile v letu 2006. DIGITALIZACIJA • Unescov program Spomin sveta (Memory of the World). Program so začeli izvajati v Avstriji leta 1992, vendar do danes niso izvedli nobenih nadaljnjih aktivnosti. So pa oznanili, da jih bodo nadaljevali v letu 2006. • Avstrijski projekt digitalizacije ALO (Austrian Litera- ture Online). V tem trenutku vsebuje računalniško okolje s polnimi besedili več kot 8.900 dokumentov. V njem najdemo digitalizirane verzije knjige, ki jih zakon o avtorski pravici ne zajema (http://www.literature.at/webinter- face/library). • Projekt Evropske unije ReUse. Glavna naloga je zbiranje, varovanje in zagotavljanje izvodov tiskanih publikacij v digitalni obliki. Projekt je nastal na osnovi sodelovanja štirih avstrijskih knjižnic z nacionalnimi in univerzitetnimi knjižnicami iz Sloveni- je, Estonije in Nemčije (http://www2.uibk.ac.at/reuse/ docs/flyer_reuse_en.pdf). • ANNO (AustriaN Newspaper Online). Digitalizacija avstrijskih časnikov, časopisov in urad- nih listov iz starejših obdobij ( http://anno.onb.ac.at/) . DOLGORO^NO ARHIVIRANJE Seminarji v letu 2004 in 2005, ki sta jih organizirala UNESCO in Avstrijska nacionalna knjižnica (http://www. onb.ac.at/about/lza ). VÖB-BAM (Vereinigung Österreichischer Bibliotheka- rinnen und Bibliothekare – Bibliotheken-Archive-Muse- en) je avstrijska zveza knjižničarjev s posebno delovno skupino KAM (knjižnice, arhivi, muzeji). Njeni člani so predstavniki arhivov, muzejev, knjižnic, avstrijske tele- vizije (ORF) in Ministrstva za šolstvo, znanost in kulturo, ki sodelujejo na nekaterih področjih, npr. pri dolgoroč- nem arhiviranju v povezavi z elektronskim založništvom. DRUGI KNJIŽNI^NI SISTEMI V AVSTRIJSKIH KNJIŽNICAH Littera, DABIS, Bond so knjižnični sistemi, ki jih OBV. SG ne podpira. Uporabljajo jih splošne in šolske knjiž- nice, nekatere državne knjižnice, knjižnica avstrijskega parlamenta in celo ena univerzitetna knjižnica. Zanimivo je, da katalog državne knjižnice iz Vorarlberga ni vklju- čen v avstrijski centralni katalog, čeprav uporablja enako programsko opremo Aleph. Očitno je, da vse te knjižnice želijo obdržati ali razvijati svoje sisteme ter ostati neod- visne od drugih raziskovalnih knjižnic in informacijskih centrov v državi. PRIHODNJI CILJI Eno elektronsko okolje, ki naj bi ga uporabljale vse in- stitucije, odgovorne za šolstvo in kulturo, t. i. institucije KAM (knjižnice, arhivi in muzeji), in ki naj bi zagotavlja- lo vsem (šolarjem, študentom, raziskovalcem, slabovid- nim osebam) boljše pogoje za vseživljenjsko učenje. Iz angleščine prevedla Darja Bokša-Faraguna.