OZ 2005/4

M 203 ORGANIZACIJA ZNANJA 2005, LETN. 10, ZV. 4 Nacionalni svet za knjižničarstvo Republike Slovaške je 12. maja 2000 sprejel prvi neodvisni Zakon o knjižničarstvu [1], ki je stopil v veljavo 1. julija 2000. Glede na zakon je knjiž- nična mreža del Državne informacijske mreže, v katero je vključenih več kot 6.000 knjižnic (dve depozitni knjižnici, tj. Slovaška narodna knjižnica in Univerzitetna knjižnica, tri ve- like državne znanstvene knjižnice v Banski Bystrici, Košicah in Prešovu, 37 visokošolskih knjižnic, več kot 2.600 splošnih, šolskih in specialnih knjižnic). Vrsta knjižnice Število Podružnice Internet Računalniki Strežniki Spletne strani narodna 2 0 2 500 20 10 znanstvena 12 8 12 1.087 47 11 visokošolska 37 0 37 454 20 21 šolska + 3.000 0 + 3.000 1.000 100 20 regionalna 37 116 32 150 25 25 mestna 106 72 36 97 17 2 vaška 268 15 17 23 10 1 društvena 2.265 20 27 26 6 0 medicinska 118 241 15 62 8 7 tehniška 48 0 12 90 4 1 agronomska 22 0 15 14 4 4 muzejska 80 3 6 4 2 1 drugo + + + + + + Skupaj + 6.123 + 500 3.200 + 2.600 + 160 + 80 Knjižnice so naredile velik napredek od poznih se- demdesetih let prejšnjega stoletja v avtomatizaciji knjižničnega poslovanja na lokalni ravni (tj. v katalo- gizaciji in izposoji), na začetku z uporabo CDS/ISIS, nato z različnimi lokalnimi knjižničnimi sistemi vse do projekta CASLIN (Czech and Slovak Library In- formation Network), ki temelji na mrežni namestitvi Alepha. Projekt CASTLIN sta na začetku sponzo- rirala Mellon Foundation in Pew Charitable Trust (ZDA). Med dosežke po letu 2000 spada vzpostavitev knjižnične mreže, zasnovane kot integriran koopera- tivni sistem, ki temelji na vzajemni katalogizaciji in centralni obdelavi nacionalne produkcije. Ena glavnih nalog je bila postopna izgradnja centralnega kataloga vseh sodelujočih knjižnic. Osnova temu centralnemu katalogu so bili centralni katalogi tuje literature širom po državi. Sprejeti standardi v CASTLIN so: • format za mednarodno izmenjavo podatkov UNIMARC, • mednarodna priporočila za bibliografski opis – ISBD, • Anglo-ameriška katalogizacijska pravila – AACR2, • Univerzalna decimalna klasifikacija kot klasifikacijska shema. Razpad nekdanje Češkoslovaške na začetku ni imel nobe- nega vpliva na sam koncept, prav tako pa je veljalo pre- pričanje, da je sodelovanje tudi vnaprej mogoče in to celo z možnostmi širjenja v smeri novih, na Alephu temelječih knjižničnih mrež v Avstriji in Nemčiji. PRELOMNE POBUDE V novem Zakonu o knjižničarstvu so upoštevane ideje in pobude knjižnic širom po državi. Leta 2001 je bila sprejeta Nacionalna politika informatizacije, v kateri so bila zapisana osnovna načela za izgradnjo in razvoj informacijske družbe. Strategija Nacionalne politike informatizacije [2], izhajajoča iz informatizacijske po- litike in pobude eEurope+, je bila vladi predstavljena z namenom, da pripravi usklajen razvoj ter omogoči dostop do knjižničnih in informacijskih virov in digi- talizacijo zbirk kulturne dediščine, podpre nastanek digitalnih knjižnic in digitalizacijo zbirk v ustanovah, ki skrbijo za kulturno dediščino. Leta 2001 je Narodni svet sprejel Deklaracijo o zaščiti kulturne dediščine, ki ji je leta 2002 sledila Vladna resolucija o ukrepih v kulturi, katere dolgoročna strategija je pripraviti in zgraditi skupni informacijski sistem za vse dele kul- turne in naravne dediščine, združljiv z evropskim si- stemom in drugimi sistemi. Slovaške knjižnice in slo- vaška vlada so sprejele Razvojno strategijo slovaškega Tabela 1: Državna knjižnična mreža