OZ 2005/4

204 ORGANIZACIJA ZNANJA 2005, LETN. 10, ZV. 4 knjižničarstva do leta 2006 [3], v kateri je kot priori- teta naveden program digitalizacije. Prav tako je vlada sprejela resolucijo št. 801/2002, ki se nanaša na avto- matizacijo knjižnic in program omreževanja [4]. V novih dokumentih je tudi navedeno, da pretekli razvoj v slovaških knjižnicah ni zmeraj sledil trendom ino- vativnega pristopa. Bilo je nekaj delnih rešitev, ki pa niso bile dovolj strokovne in povrhu še precej drage, npr. pomanjkljivo in omejeno vključevanje standardov ISO in evropskih standardov s področja informacij in dokumentacije. Najslabša stran minulega desetletnega razvoja je bila pretirana usmeritev na lokalni pristop, osredotočenost na interne knjižnične postopke ter dej- stvo, da avtomatizacija knjižnic in uvajanje računalni- ške tehnologije ni imela večjih učinkov na knjižnične storitve za uporabnike. Na nacionalni ravni ni bilo praktično nobene koordinacije med vladnimi služba- mi, ki so odgovorne za izgradnjo digitalnih knjižnic in avtomatizacijo knjižnic. Poleg tega so na seznamu standardov, ki so se nanašali na Državno informacij- sko mrežo, manjkali nekateri od najpomembnejših standardov ISO s področja knjižničarstva. V letu 2002 je Narodna knjižnica predstavila nov pro- gram za uvajanje informacijske tehnologije, ki ga je vlada nato tudi potrdila in ga vključila v program Ministrstva za kulturo, Ministrstva za šolstvo, Ministrstva za zdravje, Ministrstva za kmetijstvo in Ministrstva za pravosodje, ki del sredstev iz svojih letnih proračunov namenijo tudi za izvedbo tega programa. Odgovornost za izvedbo programa je bila naložena tudi lokalnim oblastem in Slovaški akade- miji znanosti. Ministrstvo za kulturo je moralo do 3. junija 2003 zagotoviti finančna sredstva za priskrbo, namestitev in delovanje enotnega knjižničnega sistema ter do konca leta 2003 postaviti projekt Slovaške virtualne knjižnice (Virtuálnej knižnice Slovenska – VIKS) glede na druge programe digitalizacije, še zlasti pobude eEurope+ in tipiziranega projekta avtomatizacije majhnih knjižnic. Sočasno je bilo Ministrstvu naloženo, da podpre tudi pri- skrbo, namestitev in delovanje vzajemnega knjižničnega programa v letih 2003 in 2004. Na rešitev skupnega kon- zorcijskega kataloga na Slovaškem bo v veliki meri vplival Projekt skupnega knjižničnega informacijskega sistema tretje generacije (v nadaljevanju projekt KIS3G). NA^RTI ZA PRIHODNOST Glavni cilj projekta KIS3G je bila izbira popolnoma inte- griranega knjižničnega sistema tretje generacije, skupnega za vse slovaške knjižnice, in oblikovanje ekonomskih in tehnoloških pogojev za njegovo delovanje z ozirom na zahteve in želje posameznih knjižnic. Rezultat naj bi bila nova generacija centralnega integriranega knjižničnega si- stema. Za nadaljnje raziskave s področja digitalnih knjižnic bo s profesionalnega in ekonomskega vidika neizogiben nakup enotne programske opreme. Projekt KIS3G temelji na dolgoročnih izkušnjah znotraj knjižničarske skupnosti na področju avtomatizacije in računalniškega opremljanja knjižnic ter zavesti o nujnosti ukrepanja na tem področju. Rešitev naj bi predstavljala novo strategijo, kar zadeva kakovost, in naj bi bila v praksi uresničena v obdobju od enega leta do štirih let. Ministrstvo za kulturo trenutno nima zakonske in finančne podlage za koordinacijo avtomatizacije in računalniškega opremljanja knjižnic, ki spadajo pod okrilje drugih minis- trstev ali oblasti. Finančni viri, namenjeni za računalniško opremljanje knjižnic, so majhni in razpršeni ter ne spodbujajo zahtevnejših projektov. Veliko proračunskega denarja je bilo v zadnjih desetletjih brez preverbe porabljenega, in to brez vidnejših rezultatov na državni ravni. Investiranje v enotno programsko opremo, s katero bi upravljala in jo vzdrževala ena sama agencija, bi naj kljub začetnim stroškom končno pripomoglo k manjši porabi proračunskega denarja. Projekt KIS3G se je začel leta 2002. V testno obdobje so vključene vse tiste knjižnice, ki so se lahko sporazumele za enotno programsko opremo, to so knjižnice, ki spadajo pod Ministrstvo za kulturo. Tudi muzeji in galerije naj bi bili vključeni v projekt. V projekt bodo vključene vse javne knjižnice, ki bodo to želele, ob pogoju, da bodo imele zagotovljen dostop do interneta. V prvem koraku bodo v projekt KIS3G vklju- čene knjižnice, ki za aktivno sodelovanje že izpolnjujejo zahtevana merila glede strokovnega kadra in komuni- kacijske tehnologije. To so znanstvene, visokošolske in izbrane splošne knjižnice z ustrezno strojno opremo ter dostopom do interneta, vendar brez primerne rešitve glede programske opreme (Center za znanstvene in teh- nične informacije, Slovaška pedagoška knjižnica, Slova- ška knjižnica za kmetijstvo, Univerzitetna knjižnica Uni- verze v Žilini idr.). Po grobi oceni ima Slovaška približno od tri do pet milijonov zapisov v elektronski obliki. Drugi korak zajema knjižnice, ki so sposobne doseči predpisano tehnološko raven do konca prve faze (prvotno načrtovane do konca leta 2003), v tretjem koraku pa bodo zajete knjižnice z lastnimi prilagodljivimi lokalnimi siste- mi, povezanimi s centralnim sistemom, kar bi jim omogo- čilo uporabo slovaškega centralnega kataloga. Ena izmed rešitev projekta KIS3G bo združevanje obstoječih knjiž- ničnih sistemov v homogeno okolje. Vse knjižnice bo o napredku projekta v skladu z Zakonom o knjižničarstvu obveščala Narodna knjižnica. V sodelovanju s preostalimi knjižničnimi institucijami bo Narodna knjižnica pripra- vila priporočila za uspešno združevanje lokalnih knjižnic in sistemov. Po sporazumu s partnerskimi knjižnicami bo slovaška Narodna knjižnica podpirala homogeno okolje in namensko tehnološko ter finančno centralizacijo in-