OZ 2005/4

M 205 ORGANIZACIJA ZNANJA 2005, LETN. 10, ZV. 4 formacijskega sistema ter usklajenost med sodelujočimi knjižnicami. Cilj je uporaba enega sistema v vseh knjiž- nicah in postopoma tudi v muzejih in galerijah. Splošna pogodba s ponudnikom sistema bo dala licenco tistim knjižnicam, ki so pripravljene na enotno rešitev. Najpomembnejše merilo pri selekciji knjižnic za vključi- tev v projekt KIS3G je bila hitrost prenosa in zanesljivost internetne povezave. Osnova za grobo oceno hitrosti pre- nosa je bila velikost zbirke, kar omogoča oceno hkratnih uporabnikov, število nabav, število iskanj itd. Zaradi pomanjkanja natančnejših podatkov so bila predlagana naslednja merila v zvezi z internetnimi povezavami. Hi- trost prenosa pri internetni povezavi naj bi bila odvisna od velikosti zbirke: do 5000 enot 64 kb/s, do 10.000 enot 128 kb/s, do 50.000 enot 256 kb/s, do 500.000 enot 512 kb/s in za več kot 500.000 enot 512 kb/s. Predlagani časovni načrt projekta KIS3G: • 2002 - analize, natančen časovni načrt, merila za pro- gramski izbor, merila za testiranje, preučitev možnosti izvedbe, • 2003 (pomlad) - izbira programske opreme, prilagoje- na pravilom EU o nabavi, • 2003 (jesen) - sprejemanje odločitev o primernosti sistemov za projekt KIS3G, • 2003 (zima) - testiranje izbranih sistemov na podlagi meril, • 2004 (poletje) - izbor najprimernejšega sistema, dogo- vori o terminih dobave, namestitev programske opre- me, • 2004 (jesen) - korak izvajanja projekta KIS3G v iz- branih knjižnicah, • 2004 - korak izvajanja projekta KIS3G v preostalih knjižnicah, analize zapisov in konverzije za vse sode- lujoče knjižnice. Javno naročilo v zvezi s knjižničnim sistemom je izvedla Narodna knjižnica v Martinu. DEJANSKO STANJE Postopek javnih naročil, ki ga je skrbno pripravila slovaška Narodna knjižnica, ni bil uspešen niti v prvem niti v drugem koraku. Prvi krog je bil razveljavljen zaradi formalnosti, drugi pa zaradi pritožbe. Naslednji logični korak je bila ne- posredna nabava programske opreme na osnovi določenih avtorskih pravic. Narodna knjižnica je kot nepogrešljivo last- nost sistema navedla uvedbo FRBR-a ter se v skladu s tem odločila za VTLS Virtua. Delo na novem sistemu poteka od njegove namestitve v začetku leta 2004. Licencirane skupine podatkov so štiri, koncept pa temelji na skupni bazi podatkov za vse knjižnice in bibliografskih podatkih vseh tipov gradiva – knjižnični katalogi, monografije, serijske publikacije itd. Druga baza podatkov je bila kreirana za namen digitalne knjižnice, tretja baza podatkov se trenutno uporablja za ločen katalog znanstvenih knjižnic, četrta baza pa za migracijske postopke. Koncept uvajanja projekta KIS3G se glede na delovanje sistema in dejanske potrebe pri praktičnem delu nenehno spreminja. Univerzitetna knjižnica Bratislava, ki še vedno deluje v računalniškem okoljuAleph 500, se ukvarja s konverzijo podatkov in se pripravlja na prehod. Na začetku načrtovani datumi za 1. 1. 2005, 30. 6. 2005 in 1. 1. 2006 so prestavljeni na 1. 6. 2006. Konverzija (Aleph v Virtua in UNIMARC v MARC 21) je zapletena zaradi togosti jedra baze (npr. uvajanje nove baze podatkov je veliko lažje kot ponoven prenos podatkov v eno in isto bazo). Sedaj je v Vir- tua priključenih dvaindvajset knjižnic, od tega jih sedemnajst dela bibliografijo člankov, tri knjižnice testirajo, dve pa vo- dita izposojo. Projekt za delovanje predvideva dva strežnika SUN V48, dejansko pa se je pokazala potreba po povečanju kapacitet na ducat strežnikov SUN 10000. Nedavno je bila gruča ukinjena zaradi sistemskih in tehničnih razlogov. Kljub vsem težavam pa koncept enega računalnika, enega sistema in enega kataloga ni več vprašljiv, vsi pa upamo, da se bo naslednje leto potrdilo dosedanje delo na projektu. Za ilustracijo so v tabeli 2 predstavljeni stroški investicij in tekoči stroški (zneski so zaokroženi). Komponente Investicije (EUR) Tekoči stroški (EUR) 1. VIRTUA 512 Clients 270.000 2. Server 2x SUN Fire V480, 180.000 3. System reinstal- lation (clas05,0 Oracle9i) 7.200 4. VIRTUA 512 Clients License 770.586 5. External services 9.400 6. Service HW 9.400 7. Service Comm 1.600 8. Systém Vital (planned) 50.000 + 9. Oracle 9i full license (planned) 60.000 + 10. Backup server (planned) 170.000 + Skupaj ca. 500.000 + ca. 800.000 Tabela 2: Stroški