OZ 2005/4

206 ORGANIZACIJA ZNANJA 2005, LETN. 10, ZV. 4 Narodna knjižnica bo zaračunavala okrog 250 ameriških dolarjev za uporabniške licence. Univerzitetna knjižnica, ki spada pod Ministrstvo za kulturo, je pred kratkim spre- jela načrt za izvedbo in se obenem vsaj do konca izvedbe in verifikacije (predvidoma septembra 2006) dogovorila za ločeno bazo podatkov za lokalni katalog in ločeno bazo podatkov za vzajemni katalog za serijske publikaci- je. SLOVA[KA VIRTUALNA KNJIŽNICA Glede na evropske strategije, osredotočene na informa- cijsko industrijo in kulturne vsebine (Digicult, eEurope+, Cultivate, Calimera, Minerva etc.), je nujno treba zagoto- viti specializirana in institucionalizirana digitalizacijska orodja. Digitalizacija je prvi korak v smeri proizvajanja digitalnih vsebin in je vitalnega pomena za ohranitev in omogočanje dostopa do evropske kulturne dediščine. Tre- ba je zgraditi digitalizacijske centre, ki bodo sistematično pretvarjali izbrane zgodovinske dokumente, muzejske in galerijske zbirke ter arhive v elektronsko obliko. Digita- lizacijski centri skrbijo za tehnološko podporo projektu Slovaške virtualne knjižnice – projekt VIKS. Na začetku bo slovaško virtualno knjižnico vzdrževala slovaška Narodna knjižnica, tako da bo zagotovila opre- mo in strokovno osebje. Glede na načelo sodelovanja pa bo Narodna knjižnica skušala vključiti delne digitalizacij- ske napore drugih slovaških ustanov s področja kulturne dediščine. SNK usmerja projekt slovaške virtualne knjižnice, na podlagi katerega bodo kreirani sledeči primarni in sekun- darni elektronski viri: • digitalni viri za slovaški program Spomin sveta , • digitalna zbirka serijskih publikacij, • digitalizirana multimedija iz zbirke SNK, • digitalizirani arhivi, • slikovni dokumenti, • digitalizirana biografska dela, • digitaliziran glavni katalog SNK (skenirani listki), • kartotečni katalog knjižnic v SR (od leta 1830), • tekoča slovaška bibliografija, • kartotečni katalog starih in redkih tiskov do leta 1830, • retrospektivna slovaška bibliografija. Cilj projekta VIKS je ustvariti tehnološke in organi- zacijske pogoje za virtualno dokumentacijo slovaške kulturne dediščine, še posebej pa poskrbeti za digitaliza- cijo izbranega knjižničnega, arhivskega, muzejskega in galerijskega gradiva, njegovo ohranitev in elektronsko izdajo. Projekt VIKS bo pripravljen z ozirom na izkušnje projektov na področju vsebinske informacijske industrije v EU in ZDA, tako da bi Slovaška postala enakovreden partner drugih evropskih držav na tem področju. Projekt bo usklajen z drugimi projekti slovaške narodne knjiž- nice, kot so Projekt zaščite dokumentov in knjižničnih storitev – digitalizacija mikromedijev (hibridni fotograf- ski aparat), Projekt zaščite gradiva – Nacionalni program zaščitnega mikrofilmanja in laminacije slovaških serijskih publikacij, Unescov program Spomin sveta – Slovaška. AKTIVNOSTI NA PODRO^JU DIGITA- LIZACIJE KULTURNE DEDI[^INE Za prihodnost sektorja kulturne dediščine je zelo po- memben javni vpliv na razvoj informacijske in komuni- kacijske infrastrukture. Po oceni iz leta 2003 se je število osebnih računalnikov v gospodinjstvih povečalo iz 11 % v letu 2001 na 35,9 % v letu 2003, računalnik zna uporab- ljati 41,6 % prebivalcev, prav tako pa raste tudi uporaba interneta. Prihodnost e-vsebin je odvisna predvsem od angažirano- sti vlade, posebej glede programa eEurope+, prav tako pa tudi od nekaterih organizacij in samega razvoja. Na Slovaškem imajo e-vsebine svetlo prihodnost. Število računalnikov, priključenih na internet, in uporabnikov narašča. Vlada posveča pozornost programu eEurope+ in podpira vsa prizadevanja, ki pripomorejo k preob- likovanju naše družbe v družbo znanja. Slovaška vlada je sprejela Razvojno strategijo slovaškega knjižničarstva do leta 2006, v katero je kot prioriteta vključen program digitalizacije, predstavljen pa je tudi nov projekt slovaške virtualne knjižnice (VLS). Projekt vodi slovaška Narodna knjižnica v sodelovanju z Univerzo v Žilini. Narodna knjižnica si prizadeva za integriran pristop k digitalizaciji in za sodelovanje z muzeji, arhivi in galerijami. Cilj raziskave je razviti digitalne knjižnice z naprednimi servisi, ki omogočajo širokopasovni dostop do distribui- ranih in interaktivnih repozitorijev za področje zgodovi- ne, kulture in znanosti, ter porajajo nove oblike izkušenj na področju kulture in učenja. Izbira gradiva, primernega za obdelavo digitalnih predmetov, izbira najboljše teh- nologije, testiranje kakovosti ter dolgotrajno hranjenje elektronskega gradiva in seveda dodeljena sredstva za dolgoročen projekt digitalizacije so najpomembnejša vprašanja glede digitalizacije na Slovaškem. Projekt VLS, ki naj bi bil pripravljen v letu 2003, bo delno temeljil na izkušnjah drugih evropskih držav in ZDA. Prioriteta slovaške Narodne knjižnice je izgradnja digi- talizacijskega centra. V letu 2002 je Narodna knjižnica nabavila hibriden digitalni in analogni fotografski aparat iz sredstev programa Kulturnega razvoja. Istega leta je pi- lotski projekt slovaške virtualne knjižnice, sprejet s strani Ministrstva za kulturo, uvedla Narodna knjižnica v sode- lovanju z Microsoft Slovaška, Compaq in Inseco Žilina.