OZ 2005/4

208 ORGANIZACIJA ZNANJA 2005, LETN. 10, ZV. 4 SODELOVANJE Z EVROPO V obdobju pred vstopom Slovaške v EU je UKB v okviru svojih zmožnosti sodelovala pri tekočih projektih s ciljem primerjati postopke in oblikovati okolje za prihodnje so- delovanje. V obdobju 1998–2000 je knjižnica sodelovala pri projektih FP-4 Publica, v obdobju 2001–2003 pa pri projektih FP-5 Cultivate-CEE in PULMAN. Individualni prispevki so zajeti v projektu C@limera – Cultural Appli- cations: Local Institutions Mediating Electronic Resource Access, katerega cilj je bil sinhronizacija postopkov in razvoj na področju digitalizacije in sodelovanja informa- cijskih institucij (2004–2005). UKB je bil zastopan v sku- pini strokovnjakov za projekt in pobudo FP-6 MINERVA Plus in sodeluje pri čimprejšnji pripravi programa. Najnovejša pobuda je začeti priprave za projekt e-Ten Digitalizacija na zahtevo, ki je osredotočen na operativno predstavitev digitalnih primerkov in na strukturo e-knjiž- nic za zgodovinske dokumente v obliki e-knjig, vključno s konverzijo z OCR. Univerzitetna knjižnica Innsbruck se je kot koordinacijska ustanova obrnila na štirinajst poten- cialnih partnerjev iz sedmih držav EU, med njimi tudi na BNF in UKB. Univerzitetna knjižnica je ne nazadnje pobudo francoske- ga predsednika Chiraca, katere cilj je digitalizacija evrop- ske literarne dediščine, videla kot veliko možnost in izziv in pri tem upala na sodelovanje pri projektu. S sodelovanjem sosednjih dežel iz srednjeevropskega prostora pa tudi zunaj uradnega območja Unesca ali EU se razvijajo zgodovinske in obstoječe vezi med ustano- vami in osebami, ki odsevajo podobne značilnosti zbirk, problemov in pobud. Najuspešnejši projekt Memoria , ki ga v sodelovanju s podjetjem Albertina Icome Beroun razvija češka Narod- na knjižnica v Pragi, omogoča dostop do zgodovinskih zbirk knjižnic, ki so vključene v projekt. Na spletni strani www.memorial.cz je moč najti vso digitalizirano gradivo, vključno s prilogami in dodanimi izgubljenimi listi. Cilj projekta Memoria je rešitev pomembnih dokumentov daljne preteklosti iz nedostopnih skladišč/repozitorijev v dobrobit današnjih bralcev. Baza podatkov Manuscrip- torium predstavlja trenutni rezultat naporov za dosego prej omenjenih ciljev. Rezultat digitalizacije so digitalni dokumenti na CD-ROM-u, ki so ga pripravili sodelavci projekta. Pobuda vsebuje standardizacijo, procesiranje, konverzijo in arhiviranje različnih podatkov in pripravo orodij v prostem dostopu za kreiranje novih digitalnih dokumentov. Odločilni dejavnik je bila želja, da bi bili podatki v XML glede na določila projekta EU MASTER. Skupni projekt vodi projektni odbor. Bogate zgodovinske zbirke avstrijskih, čeških in slova- ških knjižnic in arhivov so osnova za projekt Virtualna hiša evropske zgodovine (Virtualny dom dejin Europy), ki ga pripravlja škofijski arhiv Sankt Poelten z namenom usklajevati regionalne pobude na področju digitalizacije. NACIONALNE POBUDE Nacionalna podatkovna mreža in glavni internetni portal kulturnih institucij na Slovaškem je bil pod vodstvom slovaške vlade vzpostavljen v okviru projekta Register kulture in vključuje: • CEDVU – Centralni register umetnin, • AIPS – Informacijski sistem za varstvo spomenikov, • CEMUZ – Centralni register muzejskih eksponatov, • SK CINEMA – Informacijski sistem za film in kine- matografijo, • THEISA – Gledališki informacijski sistem, • SNORKA – Informacijski sistem za moderno glasbo, • LINDA – Informacijski sistem za književnost, • IS DESIGN – Informacijski sistem za oblikovanje. Projekt Register kulture bo vključen v slovaško kulturno okolje v obdobju 2005–2007. Sočasno z izvedbo mednarodnega projekta digitalizacije gradi UKB lokalno digitalno knjižnico, ki omogoča inter- netni dostop na spletnem naslovu www.ulib.sk . Deli pro- jekta so oblikovani po programu Memory of Slovakia. Zlata nit slovaške književnosti vsebuje dela, ki so najbolj vplivala na slovaško kulturo skozi literaturo, kulturo, na- cionalne vrednote in znanje. Vsebuje 215 del od najstarej- ših časov slovaške literature do slovaških literarnih del iz osemdesetih let dvajsetega stoletja. V zbirki je tudi prva slovaška slovnica Tobiasa Masníka iz leta 1696. Gradivo je različnih oblik in formatov. Vsa dela niso dostopna na enem mestu in tudi niso v najboljšem stanju, veliko jih obstaja v obliki večjega števila nerednih izvodov. Vsako posamezno delo zahteva individualen pristop in dosledno bibliografsko obdelavo. Spisska klenotnica (Thesaurus scepusiensis) predstavlja izbor redkega gradiva iz Knjižnice za zgodovino Spisska (Severna Slovaška). Z Klarisea (Bibliotheca clarissearum) je digitalizirano gradivo iz zbirke UKB, shranjeno v zgodovinski stavbi nekdanje cerkve Svete Klare (Claustrum monalium San- ctae Clarae), ki je del zgradbe UKB. Leta 2004 je UKB ustanovil digitalizacijski center, ki je razvojni in poskusni prostor za shranjevanje kopij, digita-