OZ 2005/4

M 211 ORGANIZACIJA ZNANJA 2005, LETN. 10, ZV. 4 • 1919 – NBS dobi status osrednje državne knjižnice in pravico obveznega izvoda s celotnega ozemlja Kralje- vine Srbov, Hrvatov in Slovencev. • 1928 – Začne se izdelovati tekoča bibliografija Jugos- lavije. • 1938 – Uvede se kataložni listek v mednarodnem formatu. • 2. svetovna vojna – Ob novem bombardiranju Beogra- da NBS popolnoma zgori. • 1965 – NBS postane osrednja matična knjižnica Srbi- je. • 1973 – NBS dobi novo zgradbo, ki jo uporablja še danes. • 1974 – Formirajo se katalog UDK, Centralni katalog Srbije, Center za znanstvene informacije. • 1976 – Knjižnica uvede mednarodni standard za bibliografski opis ISBD, pripravlja se prehod na avto- matizirano obdelavo podatkov. • 1987 – Knjižnica začne s katalogizacijo publikacij pred samim tiskom (CIP – Cataloguing in publication). • 1989 – Formira se elektronski katalog NBS. • 1996 – Knjižnica dobi lokalno računalniško mrežo z dostopom do interneta in svojo prvo spletno predsta- vitev. • Po 2000 – Knjižnica se odpira v svet. Zaživi veliko novih projektov; največja sta ustanovitev centra Virtu- alne biblioteke Srbije (VBS), ki povezuje elektronske kataloge srbskih knjižnic v enoten vzajemni elektron- ski katalog, in ustanovitev Konzorcija srbskih knjižnic za poenoteno nabavo (KOBSON – Konzorcijum bi- blioteka Srbije za objedinjenu nabavku), ki omogoča dostop do velikih elektronskih baz periodike z več kot 6.000 naslovi. NBS ponuja svoje usluge povprečno 600 uporabnikom dnevno, v glavni čitalnici, ki ob- sega serijske publikacije, referenčno zbirko, rokopise in posebne zbirke, pa je okoli 500 uporabniških mest. NBS hrani več kot pet milijonov knjižničnih enot, s postavitvijo po vrsti gradiva, vsebini in formatu. Več- ino gradiva hrani v skladišču, referenčna literatura pa je v prostem pristopu v čitalnicah. V knjižnici je zaposlenih okoli 260 ljudi, med njimi so knjižničarji, knjižničarji – informatiki, svetovalci, računalničarji in raziskovalci. 1.2 Organiziranost knjižnic Republika Srbija je pooblastila 27 občinskih in mestnih knjižnic, da bi v sodelovanju z Narodno knjižnico Srbije (NBS), Knjižnico Matice srbske (Biblioteka Matice srp- ske – BMS) in Univerzitetno knjižnico “Svetozar Marko- vić” v Beogradu (UBSM) opravljale z zakonom določene matične naloge. Osnovne naloge, ki jih NBS izvaja skupaj z BMS in UBSM, so: • skrb za izpopolnjevanje kadrov za opravljanje knjiž- nične dejavnosti; • spremljanje in proučevanje stanja, potreb in pogojev dela ter predlaganje meril za razvoj knjižnične dejav- nosti in njihovo izvajanje; • vodenje registra knjižnic; • neposredna in stalna pomoč knjižnicam pri strokov- nem delu na področju organizacije poslovanja in stro- kovnega dela pri nabavi, obdelavi, zaščiti gradiva; • neposredni nadzor nad strokovnim delom knjižnic v mreži nacionalnih, še posebej matičnih knjižnic, med- tem ko matične knjižnice izvajajo nadzor nad strokov- nim delom vseh drugih knjižnic v svoji pristojnosti; • vzdrževanje centralne baze podatkov o knjižnicah v Srbiji, t. i. mreže srbskih knjižnic, na osnovi katere se spremljajo stanje, potrebe in pogoji dela v knjižnični dejavnosti. NBS in BMS opravljata tudi naloge nacionalne, depozit- ne, centralne, raziskovalne in referenčne knjižnice Srbije. Tako sta odgovorni tudi za: • obvezni izvod, • poenotenje in koordinacijo referalne dejavnosti, • retrospektivno, tekočo in drugo bibliografijo, • kataložni zapis o publikaciji (CIP), • organizacijo dela v vzajemni katalogizaciji, • strokovne napotke za obdelavo knjižničnega gradiva in strokovno pomoč knjižnicam. 1.3 Statistika za leto 2004 1.3.1. [tevilo knjižnic v Srbiji V Srbiji je šest vrst knjižnic: nacionalne (NBS in BMS), akademske (univerzitetne, fakultetne in knjižnice institu- tov pod okriljem univerze), specialne (knjižnica SANU, knjižnice institutov in raznih organizacij), narodne (sploš- ne knjižnice izposojevalnega tipa), šolske (knjižnice osnovnih in srednjih šol) in knjižnice nevladnih organi- zacij. Tabela prikazuje vse registrirane knjižnice, razen NBS. Po neuradnih podatkih je skupno število knjižnic 2.780 (če prištejemo tudi tiste, ki se nameravajo registrirati).