OZ 2005/4

M 215 ORGANIZACIJA ZNANJA 2005, LETN. 10, ZV. 4 • spletni strežnik v LINUX-u, • strežnik Novell NetWare s pogoni CD-ROM, • INFOWARE CD/HD v Windows NT s strežniško aplikacijo Ultra*Net. Na mrežo NBS je bilo priključenih še 39 osebnih raču- nalnikov kot delovnih postaj, dostop do interneta je bil mogoč preko sinhronega modema hitrosti 128 kb/s in preko usmerjevalnika hitrosti 28,8 kb/s, s katerim je bila omogočena povezava z akademsko mrežo preko Računal- niškega centra univerz v Beogradu. JUPAK se je uporab- ljal le občasno, zgolj kot rezervna možnost. 3.2 Za~etek avtomatizirane katalogizacije Po vseh pripravah in po nakupu strežnikov sta leta 1989 NBS in BMS začeli s sestavljanjem svojih lokalnih elektronskih katalogov, in sicer v okviru jugoslovanske- ga sistema vzajemne katalogizacije. Programsko okolje sistema je bil IZUM-ov paket za katalogizacijo in knjiž- nično poslovanje ATLASS, t. i. zgodnejša različica današ- njega COBISS-a. Delo je bilo na ta način urejeno vse do izbruha vojne leta 1992, ko je IZUM na strežniku NBS namestil do tedaj kreiran vzajemni jugoslovanski katalog, ki je omogočal iskanje preko terminalskega OPAC-a. Večje srbske knjiž- nice, ki so sodelovale v izgradnji nekdanjega enotnega knjižničnega informacijskega sistema, so nadaljevale s katalogizacijo v utečenem programskem in strojnem oko- lju, vsaka v svojem lokalnem okolju. Knjižnice, ki niso bile del sistema, so od takrat vse manj strokovno sodelovale, tako delo srbskih knjižnic v obdo- bju 1992–2001 zaznamuje predvsem umik v lastna lokal- na okolja. To je privedlo do soočenja z mnogimi proble- mi, ki so se pojavili zaradi pospešenega razvoja moderne tehnologije in informacijske družbe nasploh, in sicer ne zgolj zaradi posledic nazadovanja v času desetletnega nedemokratičnega režima v Srbiji, ampak tudi zaradi vojn in sankcij mednarodne skupnosti. Leta 1992 je Ministrstvo za znanost Republike Srbije financiralo izdelavo srbskega programa za katalogizacijo BISIS. Po dveh letih je financiranje prenehalo, v ta namen ustanovljena skupina s Fakultete za matematiko v Novem Sadu, ki je začela delo pri tem projektu, pa je sama na- daljevala z razvijanjem programskega paketa. Vzporedno s tem se je razvijal tudi knjižnični program BIBLIO, na osnovi Unescovega programa ISIS v operativnem sistemu DOS z možnostjo povezovanja v mrežo Novell, kot pre- hodna rešitev do ponovne vzpostavitve sistema vzajemne katalogizacije. Okoli leta 2000 se pojavi tudi Windowso- va verzija tega programa. Zraven teh se se začeli pojavljati tudi vse novejši pro- grami. Nekateri so bili nameščeni v kakšnih stotih knjiž- nicah, nekateri le v kakšnih desetih, drugi pa so bili nare- jeni po naročilu posameznih knjižnic, in sicer s pričako- vanjem, da se lahko realizirajo v nekaj mesecih. Skupine snovalcev knjižničnih programov so se z enako hitrostjo, kot so nastajale, tudi razpuščale, programi pa so ostali ne- dodelani ter tehnično in v smislu uporabe knjižničarskih standardov zastareli. Večina teh programov nima možno- sti spletnega OPAC-a, veliko jih še danes deluje le offline. Leta 1998 sta BMS in YUBIN, leta 2001 pa tudi NBS in UBSM, opustila staro verzijo programa COBISS v okolju VAX ter ob sodelovanju IZUM-a namestila programsko opremo COBISS s strežniki ALPHA. To je bila začetna faza postavitve vzajemnega kataloga z združitvijo lokal- nih katalogov teh štirih ustanov v istem okolju. 3.3 Za~etek avtomatizacije izposoje in drugih dejavnosti V NBS in BMS se uporablja le del segmenta COBISS2/ Izposoja, ki se nanaša na vpis uporabnikov, tiskanje član- skih izkaznic z bar kodo ter na računovodsko poročanje. Razlogi za tako prakso so organizacijske narave, v NBS pa je tako predvsem zaradi visokega odstotka elektronsko neobdelanih publikacij iz njenih zalog. Kot uspešen primer naj omenimo Univerzitetno knjižnico v Beogradu, v kateri je v začetku leta 2004 zaživela avto- matizirana izposoja s toliko raznovrstnimi možnostmi, kot jih segment COBISS za ta del knjižnične prakse po- nuja. 4. PREGLED AVTOMATIZIRANIH KNJIŽNI^NIH OPRAVIL Z VIDIKA CELOTNE DRŽAVE Tehnična opremljenost knjižnic je zelo slaba, tako po šte- vilu ustreznih računalnikov in računalniške opreme, kot tudi po razpredenosti lokalne računalniške mreže ter po dostopu do interneta. Za srbsko knjižničarstvo so značilne številne male knjižnice, katerih zaposleni večinoma ne posedujejo znanja, povezanega s specializacijo storitev v sodobnem knjižničarstvu. Še posebej izpostavljamo slabo stanje šolskih knjižnic: skoraj vse so brez računalniške povezave, nekatere imajo samo en osebni računalnik, v najboljšem primeru pa imajo modemsko povezavo z in- ternetom. Mnoge splošne knjižnice so se šele v zadnjem letu začele priključevati v projekte za izgradnjo lokalne računalniške mreže. Nekatere so se uspele priključiti na Akademsko mrežo, druge, ki so daleč od obstoječih telekomunikacij- skih vozlišč, pa se znajdejo na različne načine: povezu-