OZ 2005/4

216 ORGANIZACIJA ZNANJA 2005, LETN. 10, ZV. 4 jejo se po optičnem kanalu, po brezžični ali kabelski po- vezavi, s priključkom ISDN ali ADSL, kar pa še dodatno bremeni njihov že tako neadekvaten proračun. 4.1 Online vzajemni katalog in OPAC; knjižni- ce, ki sodelujejo pri njegovi izgradnji V Srbiji je bil 17. februarja 2003 vzpostavljen sistem vzajemne katalogizacije, in sicer kot prva faza projekta Virtualna biblioteka Srbije. IZUM je oblikoval vzajemni katalog in zraven že obstoječih segmentov namestil pro- gramski segment vzajemne katalogizacije. Vzajemni katalog se je kreiral z združitvijo elektronskih katalož- nih baz BMS s 750.000 bibliografskimi zapisi, NBS s 430.000 zapisi, UBSM v Beogradu z 98.000 zapisi in Jugoslovanskega bibliografskega instituta s 390.000 za- pisi. Na samem začetku je imel vzajemni katalog okoli 1.300.000 zapisov. Trenutno ima srbski vzajemni katalog COBIB.SR 1.565.000 zapisov. V sistemu dela 43 knjižnic, aktivnih članic sistema, okoli deset knjižnic pa se pripravlja na vključitev. Online medknjižnična izposoja v sistem še ni vključena. Glede na skupno število registriranih knjižnic v Srbiji je odstotek knjižnic, ki sodelujejo pri oblikovanju online vzajemnega kataloga, nekaj manjši od 2,5 %. V sistem se lahko vključijo vse knjižnice, ki si to želijo, pa četudi so to knjižnice osnovnih in srednjih šol. Te knjižnice so spe- cifične – imajo malo gradiva in le poredko je zanimivo, so slabo tehnično opremljene, nimajo nikakršne teleko- munikacijske infrastrukture, nimajo ustreznega strokov- nega kadra in so finančno slabo situirane. Tako trenutno ni v sistemu niti ene tovrstne knjižnice. V sistemu vzajemne katalogizacije aktivno sodeluje okoli 10 % splošnih, akademskih in specialnih knjižnic. Če upoštevamo, da naš sistem razvijamo šele dve leti in pol, lahko pričakujemo, da se bo odstotek teh knjižnic še znat- no povečal. Bilo je tudi nekaj poskusov, da bi se spletni OPAC raz- vijal v drugih računalniških okoljih, posebej za lokalne elektronske kataloge knjižnic, ki niso v sistemu vzajemne katalogizacije. Koliko je takšnih katalogov, bi težko na- tančno določili. Vsekakor v Srbiji ni niti enega drugega centralnega kataloga, ki bi združeval vsaj tiste elektron- ske kataloge, ki se izdelujejo v istem programskem oko- lju. 4.2 Dostopnost digitaliziranih dokumentov V skladu z dolgoročno strategijo razvoja in vključeva- nja NBS v svetovno in evropsko mrežo knjižnic je NBS sprejela strategijo izgradnje Digitalne NBS, ki zajema: digitalne rokopise, digitalne knjige, digitalne časnike in časopise, digitalne kataloge, virtualne razstave, digitalne zbirke avdio- in videozapisov ter vse druge oblike elek- tronskih in digitalnih publikacij. Pri kreiranju Digitalne NBS bomo upoštevali enciklopedijski pristop, tako bodo zajeta vsa področja znanja, vse vrste dokumentov, najbolj kakovostna dela in najpomembnejši ustvarjalci. Različna kronološka zgodovinska obdobja bodo enakovredno za- stopana. Našteli bomo le nekaj do sedaj digitaliziranih dokumen- tov, do večine imajo uporabniki že dostop preko spleta: • katalogi knjig v jezikih jugoslovanskih narodov, • bibliografije (retrospektivna, tekoča, specialne), • srbska otroška digitalna knjižnica (130 knjig), • strokovni časopis Glasnik Narodne biblioteke Srbije, • časniki (Politika, beograjski ilustrirani časniki iz 1866, Pravda), • v okviru projekta digitalizacije gramofonskih plošč z 78 obrati je digitalizirano 399 plošč, • v okviru projekta Informacijski center 91-01 so digi- talizirani članki iz Politike za obdobje 1991–1995 z določeno tematiko – Vukovar, Dubrovnik, Sarajevo, Srebrenica, • na različnih oddelkih NBS je digitalizirano več do- kumentov za različne namene (avdiozapisi, virtualne razstave, karta Save Tekelije, zakoni, pravilniki, stan- dardi in napotila s področja knjižničarstva, Bibliote- karski terminološki slovar), • Danilo Kiš – “Zaostavština” in “Sabrana dela” na dveh CD-ROM-ih, narejena v okviru sodelovanja NBS in skupine strokovnjakov pod vodstvom Mirjane Miočinović, • rokopisi Pećke patriarhije in samostanov Dečani in Nikolajac . Do nekaterih digitaliziranih dokumentov imamo dostop preko bibliografskih zapisov COBISS, za nekatere pa bo narejena posebna baza skeniranih dokumentov. 5. IZVOR PROGRAMSKE OPREME ZA KNJIŽNI^NO AVTOMATIZACIJO Edini programski paket v Srbiji, ki omogoča delo v siste- mu online vzajemne katalogizacije, je IZUM-ov COBISS. Druge programe, ki se uporabljajo, so naredile različne domače institucije, privatna podjetja ali osebe. Po statisti- ki Mreže knjižnic Srbije naj bi bilo teh več kot 10. Navajamo samo nekatere: • BISIS razvijata Naravoslovno-matematična fakulteta in Fakulteta tehničnih znanosti v Novem Sadu od leta