OZ 2005/4

M 217 ORGANIZACIJA ZNANJA 2005, LETN. 10, ZV. 4 1992 v okolju ORACLE. Nameščen je v 18 knjižni- cah (v 8 fakultetnih, 1 univerzitetni, 6 splošnih in 3 specialnih). Sistem nima centralnega kataloga, ki bi bil uporabnikom na voljo preko interneta. Uveden je standard UNIMARC, izmenjava bibliografskih po- datkov med lokalnimi bazami deluje preko aplikacije strežnik – odjemalec. • NIBIS razvija Strojna fakulteta v Nišu od leta 2003 v programskem jeziku java. Program je narejen po na- ročilu Narodne knjižice v Nišu, kjer je aplikacija tudi nameščena. Uporablja format UNIMARC, je šele v razvoju in trenutno ni možnosti spletnega OPAC-a. • BIBLIO/WINISIS je paket za knjižnično poslovanje, ki ga je razvil Unesco in ga ponudil brezplačno. Zapisi so v formatu UNIMARC. Od leta 1992 so razne skupine računalničarjev (ena je bila iz NBS) prilagajale ta paket svojim potrebam. Tako so nastali programi BIBLIO za operativni sistem DOS in WINISIS za Windows. V Sr- biji je ta program najbolj razširjen (BIBLIO v 95 knjiž- nicah, WINISIS v 55 knjižnicah), čeprav je bil zamišljen le kot prehodna rešitev do formiranja sistema vzajemne katalogizacije v Srbiji. Konverzija baze je možna pod pogojem, da so polja in podpolja korektno postavljena in da se vnos podatkov vrši v skladu s standardi. • PERGAM je razvijala manjša skupina strokovnjakov od leta 1995 naprej na Clipperju. Nameščen je v 9 knjižnicah in se ne razvija več. • Omenimo tudi programe, ki so še nameščeni v neka- terih knjižnicah: MMARC, MPA, UNILIB, B++, SZI- REN, LITTERIS in drugi. Večina teh programov se ne razvija več, skupine, ki so jih naredile, pa so se razšle. • Skupne značilnosti teh aplikacij so: • programski paketi se niso razvijali (vsaj zadnjih pet let) ob posvetovanju z NBS ali BMS, ki imajo sicer ključno vlogo pri postavljanju nacionalnih katalogizacijskih pravil; • cena ni transparentna, formirana je le delno; • ni institucije, ki bi združevala strokovnjake s po- dročja tehnike in knjižničarstva v sodelovanju pri razvijanju programske opreme. 6. GLAVNE OVIRE ZA CELOSTNO AV- TOMATIZACIJO KNJIŽNIC Ovire pri realizaciji popolne avtomatizacije v knjižnicah lahko razdelimo na dve skupini: 1. Ovire pri aktivnem sodelovanju v sistemu vzajemne katalogizacije: • nekoordiniran pristop na nacionalni ravni; • nerazumevanje vodstva nekaterih knjižnic in orga- nov oblasti, kolikšen je pomen online vzajemnega kataloga; • nepremostljive finančne ovire glede začetnih stro- škov in stalnega financiranja sistema; • nerazvita informacijska in komunikacijska struk- tura (nedelujoča lokalna računalniška mreža, neza- gotovljen dostop do interneta); • odpor knjižničarjev zaradi strahu pred sprememba- mi, nestrokovnostjo in nizko ravnijo standardizaci- je v knjižnici. 2. Splošne ovire pri uvajanju avtomatizacije v vse seg- mente knjižnične prakse: • pomanjkanje finančnih sredstev za nabavo potreb- ne računalniške opreme in za izgradnjo lokalne računalniške mreže; • pomanjkanje finančnih sredstev za nabavo pro- gramske opreme, kot tudi za njegovo vzdrževanje; • nizka raven standardizacije v knjižnici; • pomanjkanje finančnih sredstev za službene obiske institucij v državi in v tujini ter za udeležbo semi- narjev in konferenc, kjer bi lahko pridobili nova znanja, pomembna za organizacijo dela v določe- nem segmentu; • strah pred novostmi, ki jih prinaša reorganizacija v nekaterih segmentih poslovanja; • pomanjkanje ozko strokovno usposobljenega ka- dra, ki bi analiziral in izvedel ustrezne spremembe do konca; • nerazvita informacijska in komunikacijska struk- tura (nedelujoča lokalna računalniška mreža, neza- gotovljen dostop do interneta). 7. IZKU[NJE MEDNARODNEGA SODELOVANJA NA PODRO^JU KNJIŽNI^NE AVTOMATIZACIJE Prva faza realizacije projekta Virtualna knjižnica Srbije (VBS) je bila izvedena z donacijo Instituta za odprto družbo. Iz omenjene donacije je bilo poskrbljeno za: • financiranje izdelave projekta VBS, • nakup štirih strežnikov ALPHA za najpomembnejša knjižnična vozlišča, • plačilo polletnih licenc COBISS za knjižnice, sodelu- joče v VBS, • financiranje začetnih tečajev COBISS po namestitvi vzajemnega kataloga, • nakup mrežne opreme za Center VBS in računalnikov za elektronsko učilnico v NBS, • strokovne obiske v IZUM-u. Donacija programa Evropske unije Tempus je med dru- gim omogočila tudi vključitev univerzitetnih knjižnic iz