OZ 2005/4
218 ORGANIZACIJA ZNANJA 2005, LETN. 10, ZV. 4 Beograda, Niša in Kragujevca ter velikega števila fakul- tetnih knjižnic v sistem vzajemne katalogizacije. Zagoto- vili so jim: • dva strežnika ALPHA, • licence COBISS za daljše obdobje, • financiranje strokovnega usposabljanja za delo v sis- temu vzajemne katalogizacije, • financiranje tiskanja priročnikov COBISS. Še ena izmed pozitivnih izkušenj meddržavnega sodelo- vanja pri razvoju avtomatizacije v knjižnični dejavnosti je sodelovanje s Slovenijo, in sicer s posredovanjem IZUM-a. V okviru tega sodelovanja smo večkrat dobili donacije za: • bivanje večjega števila srbskih strokovnjakov s po- dročja informatike in knjižničarstva v Mariboru zaradi zagotavljanja tehnične pomoči, • sodelovanje srbskih strokovnjakov na konferencah COBISS (tudi to leto), • računalniška oprema za pospeševanje razvoja sistema vzajemne katalogizacije v Srbiji v računalniškem oko- lju COBISS. Ob tej priložnosti naj se zahvalimo IZUM-u za uspešno sodelovanje pri razvijanju sistema VBS, predvsem pa za strokovno pomoč, ki jo prejemamo od IZUM-ovih stro- kovnjakov pri različnih postopkih s področja knjižnične dejavnosti: od namestitve različnih programskih kompo- nent, strokovnega usposabljanja knjižničarjev, pa vse do obvladovanja različnih storitev, ki spadajo v nadgradnjo sistema. 8. KAJ PRI^AKUJEMO OD PROGRAMOV SEP NA PODRO^JU KNJIŽNI^ARSTVA? Sistem vzajemne katalogizacije v Srbiji ne bi zaživel, če ne bi prejeli naštetih donacij. Prva faza razvoja sistema je bila zaključena prejšnje leto, zadnje leto pa je razkrilo, da ima sistem vso za obstoj potrebno vitalnost. Njegov na- daljnji razvoj obsega: • vključevanje novih knjižnic v sistem VBS; • uvajanje avtomatizacije v vse segmente knjižnične prakse v knjižnicah, ki že delajo v sistemu; • povezovanje obstoječega sistema z novimi, sodobnimi projekti modernega evropskega knjižničarstva. Predstavniki programa SEP lahko na letošnji konferenci COBISS 2005 spoznajo različne vidike razvoja knjižnič- nega informacijskega sistema v Srbiji. Utrne se jim lahko tudi kakšna ideja, kako pomagati srbskim knjižnicam pri namestitvi nekaterih servisov, zaželenih v sodobnem knjižničarstvu, da bi te lahko uspešno nadaljevale s pove- zovanjem v mrežo evropskih in svetovnih knjižnic. Pomoč bi morala zajemati: • nabavo dodatne računalniške opreme za knjižnice, aktivne članice sistema vzajemne katalogizacije, da bi lahko pri njih zaživele vse pomembnejše knjižnične dejavnosti; • finančno pomoč knjižnicam, ki morajo šele ustvariti pogoje za vključitev v omenjeni sistem, kot tudi pri nabavi osnovne računalniške opreme in pri začetnih namestitvenih stroških; • specializirano usposabljanje knjižničarjev za delo v avtomatizirani knjižnici v obliki seminarjev, tečajev in strokovnih obiskov razvitejših knjižnic. Iz srbščine prevedla Biserka Fortuna.
Made with FlippingBook
RkJQdWJsaXNoZXIy MTAxMzI5