OZ 2005/4

224 ORGANIZACIJA ZNANJA 2005, LETN. 10, ZV. 4 je bila knjižnica prisiljena poiskati bolj učinkovit način obdelave dokumentov, vključno z združitvijo podobnih postopkov v nov potek dela. Najpomembnejši ukrep je bila preusmeritev katalogi- zacije tujih knjig v oddelek za nabavo gradiva, njegov glavni cilj pa je bil čim večji prihranek delovnega časa in večja izkušenost zaposlenih, kar naj bi imelo za po- sledico, kjer je to možno, medsebojno nadomestljivost znotraj oddelka. V letu 2004 smo prešli z UNIMARC-a na MARC 21, kar je vplivalo na potek dela pri obdelavi dokumentov. Segment nabave omogoča: • elektronsko pošiljanje naročil dobaviteljem (posamič- no ali preko avtomatsko generiranega seznama), • elektronsko knjigovodstvo dostavljenih knjig, • prenos ustreznih naročil v skupino zaprtih naročil, • sledenje denarnemu toku v proračunu, • tehnično obdelavo, • prekrivanje preliminarnih zapisov z izbranimi online zapisi, • obdelavo inventarnih knjig, • obdelavo statistike nabave. Uvedba segmenta nabave je pospešila celotni postopek nabave in skrajšala čas obdelave po knjigi. IV. OCENA STANJA AVTOMATIZIRANIH DEJAVNOSTI V KNJIŽNI^NEM SISTEMU NA RAVNI DRŽAVE Uvod Avtomatizacija dejavnosti in procesov v knjižnicah ter uporaba računalniške tehnologije se je v večjem obsegu na Češkem začela kasneje kot v razvitih zahodnih de- želah. Medtem ko je v razvitih državah avtomatizacija knjižnic potekala postopoma od sredine šestdesetih let prejšnjega stoletja, se je proces avtomatizacije na Češkem zares začel šele na začetku devetdesetih. Tako je npr. leta 1988 po podatkih iz ankete, ki so jo izvedli v splošnih knjižnicah, prišel na knjižnico le en osebni računalnik. Z vidika avtomatizacije in nadaljnjega sodelovanja med knjižnicami moramo ponovno poudariti začetek progra- ma KJIS in projekt obdelave CASLIN, ki sta postavila temelje za izmenjavo podatkov med večino knjižnic na Češkem in Slovaškem. Vzajemna katalogizacija Temelji za vzajemno katalogizacijo so bili položeni že na začetku devetdesetih let. Trenutno večina knjižnic pre- vzema zapise iz centralnega kataloga ali iz virtualnega centralnega kataloga. Katalogizacija v skupni bazi podatkov se je začela 1. junija 2005 s projektom vzajemne katalogizacije. Vza- jemna katalogizacija temelji na orodju Aleph Cluster. V začetnem obdobju v njem sodelujejo depozitne knjižnice NK, Moravska knjižnica Brno in Raziskovalna knjižnica Olomouc, sodelovanje pa se bo razširilo tudi na druge velike knjižnice na Češkem. Centralni katalog Češki centralni katalog se gradi od leta 1995, ko je bil do njega omogočen tudi internetni dostop. Katalog je teme- ljil na bazi podatkov KONF, bazi zapisov za prispevke na konferencah, ki so bili poslani na kataložnih listkih v Vsedržavni popis tuje literature in pretvorjeni v elektron- ski format v sistemu ISIS. Baza podatkov je štela okoli 8.000 zapisov. Češki centralni katalog je dejansko heterogeni centrali- zirani katalog, ki temelji na paketni obdelavi podatkov. Pri njegovi izgradnji sodeluje okoli 500 knjižnic in infor- macijskih ustanov. Od tega 64 knjižnic pošilja zapise v elektronski obliki. Druge knjižnice sodelujejo le pri izgradnji tistega dela baze podatkov, ki zajema serijske publikacije; knjižnice redno pošiljajo najnovejše podatke o naročilih serijskih publikacij. Del baze podatkov, ki zajema serijske publikacije, temelji na bazi podatkov ASSKP, ki jo je po razdelitvi Češko- slovaške od Univerzitetne knjižnice v Bratislavi prevzela NK. Baza podatkov je bila dopolnjena z zapisi, ki so na- stali v sklopu retrospektivne konverzije listkovnega ka- taloga tuje periodike. Do leta 2002 je bila to ločena baza podatkov, v začetku leta 2003 pa je postala sestavni del centralnega kataloga NK. Od leta 2004 lahko knjižnice z uporabo interaktivnih obrazcev posodabljajo podatke o naročilih serijskih publikacij online. To možnost uporab- lja 70 knjižnic. Baza podatkov češkega centralnega kataloga je povezana z bazo podatkov Imenik čeških knjižnic in informacijskih ustanov, ki se gradi elektronsko od leta 1990. Razvoj centralnega kataloga je bil težaven, pri čemer so večkrat zamenjali operacijski sistem. Centralni ka-