OZ 2005/4

M 225 ORGANIZACIJA ZNANJA 2005, LETN. 10, ZV. 4 talog je bil zasnovan v sistemu ISIS, nato je prešel v sistem Aleph 300, leta 2000 v sistem CUBUS, ki je bil razvit za Centralni katalog in v katerem se je od leta 2003 katalog tudi gradil, do njega pa se je dostopalo v sistemu Aleph 500. Od leta 2004 deluje katalog v sistemu Aleph 500. Pri izgradnji centralnega kataloga so se od vsega za- četka upoštevali mednarodni standardi, dani pa so bili tudi napotki, ki določajo strukturo in vsebino najnižje ravni zapisa v češkem centralnem katalogu. Leta 2005 je bila narejena pretvorba centralnega kataloga v MARC 21. 31. julija 2005 je bilo v centralnem katalogu 2.218.479 zapisov za češke in tuje monografske publikacije, poseb- ne vrste dokumentov in serijske publikacije. Centralni katalog ponuja naslednje storitve: 1. Poizvedovanje. Iz najdenega zapisa je možen preklop: • na bazo podatkov Imenik knjižnic in informacij- skih ustanov, • na sistem izposoje knjižnice ali druge ustanove, ki ima dokument, • na bazo podatkov Nacionalni normativni podatki. 2. Prevzemanje zapisov (Z 39.50). 3. Medknjižnična izposoja. • Podajanje zahtevka za medknjižnično izposojo iz okolja Centralnega kataloga (v sistemu sodeluje 34 knjižnic). Razen češkega centralnega kataloga obstajajo še drugi centralni katalogi, ki pokrivajo določeno področje, specializacijo ali regijo. Po najnovejših podatkih je na internet priključenih 2.221 knjižnic, 2.058 knjižnic pa ima nameščenega enega od integriranih računalniških knjižničnih sistemov. Na osnovi teh podatkov lahko rečemo, da okoli 30 odstotkov čeških knjižnic, ki so registrirane po novem Zakonu o knjižnicah in pogojih poslovanja javnih knjižnic in informacijskih služb, uporablja prednosti OPAC-a in online medknjižnične izposoje. Poudariti pa moramo tudi to, da je veliko knjižnic v majhnih mestih in vaseh na Češkem, ki imajo kot prednostno nalogo vzpostavitev povezave z drugimi knjižnicami preko interneta, čemur naj bi predvidoma sledila namestitev OPAC-a in segmenta medknjižnične izposoje. Razpoložljivost digitaliziranih dokumentov Programi digitalizacije v knjižnicah Na Češkem trenutno potekata dva nacionalna programa digitalizacije za področje knjižničarstva, obstaja pa tudi nekaj delnih projektov v posameznih ustanovah ali na dru- gih področjih. Rečemo lahko, da smo še največ izkušenj pridobili pri digitalizaciji redkega in ogroženega knjiž- ničnega gradiva, kot so npr. rokopisi, stare tiskane knjige, zgodovinski zemljevidi, časniki, časopisi itd. Obstajajo tudi projekti, ki zadevajo druge vrste gradiva, kot so npr. pravni dokumenti (zakoni in predpisi) v Parlamentarni knjižnici, stereo negativi na fotografskih steklih v Moravskem teh- niškem muzeju v Brnu ali pa projekt digitalizacije zvočnih arhivov podjetja Supraphon, ki poteka z državno podporo. Manjše delne pobude obstajajo tudi v muzejih. Toda le knjižnicam je uspelo, da imajo velike programe digitalizacije, ki letno podpirajo precejšnje število pro- jektov. Ti programi so nastali kot posledica raziskovalnih in razvojnih dejavnosti NK v sodelovanju z več manjšimi češkimi podjetji za programsko opremo. Najpomembnejšo vlogo pri digitalizaciji knjižničnega gradiva pa je imelo podjetje AiP Beroun. Sodelovanje se je začelo leta 1992 s prvim Unescovim poskusnim projektom digitalizacije Spomin sveta (Memory of the World). To podjetje in NK sta danes enakovredna in splošno znana partnerja, ki vo- dita tako imenovani program Memoria. V preteklih letih se je izoblikovala precej dobra razvojna delovna skupina; lahko rečemo, da je prispevek podjetja dosti večji kot zgolj tehnološki, medtem ko tudi knjižnica prispeva pomembne tehnološke rešitve, zlasti v zvezi z metapodatki. Na duca- te čeških ustanov – splošnih knjižnic, muzejev, arhivov, samostanskih in grajskih knjižnic – je v sklopu programa Memoria do zdaj digitaliziralo več kot 1.000 rokopisov in starih tiskanih knjig, kar naj bi predstavljalo do 550.000 strani, pretvorjenih v slike visoke kakovosti. Letno je digi- taliziranih med 105.000 in 120.000 strani. Drugi nacionalni program digitalizacije, ki deloma gradi na izkušnjah, pridobljenih v programu Memoria, se imenuje Kramerius. Vendar pa je ta program bolj specifičen; njegov cilj je zaščita in hramba knjižničnega gradiva iz kislinskega papirja, predvsem časnikov, časopisov, in drobljivih mono- grafskih publikacij. Program se je začel leta 2000, medtem ko se je redna digitalizacija v programu Memoria začela že leta 1996. Ogroženi dokumenti so najprej posneti s foto- grafskim aparatom, čemur sledi skeniranje mikrofilmov. Vloga mikrofilmov je, da ohranijo izvirne podatke, med- tem ko naj bi digitalni proizvod omogočil splošni dostop do teh podatkov. V programu Kramerius lahko na leto po- snamejo okoli milijon strani dokumentov in digitalizirajo do 400.000 strani. Do zdaj naj bi bilo v digitalni obliki okoli 1,2 milijona strani ali več.