OZ 2005/4

228 ORGANIZACIJA ZNANJA 2005, LETN. 10, ZV. 4 KP-sys, KP-win ( Č e{ka) KP-sys deluje v operacijskem sistemu MS-DOS. KP- win – kasnejša različica iz leta 1999 – pa deluje že v polnem grafičnem okolju Windows 95/98/NT. Sistem lahko uporabljajo tako poklicni kot prostovoljni de- lavci v knjižničarstvu. Sistem s koristjo uporabljajo v vseh vrstah knjižnic. Sistem omogoča izvajanje vseh pomembnih dejavnosti brez uporabe uporabniškega priročnika in nevarnosti dvojnega dela. LANius (^e{ka) Integrirani knjižnični sistem LANius je zbirka progra- mov, ki delujejo na osebnem računalniku ali na sku- pini računalnikov, ki so med seboj povezani v mrežo. V sistem so integrirane vse osnovne knjižnične dejav- nosti. Sistem v nasprotju z drugimi sistemi ne vsebuje delov, ki se ne morejo uporabljati in lahko zaradi tega otežijo razumljivost in uporabnost programa. Sistem je priljubljen zaradi lahkote in intuitivnosti pri uporabi programov, pri vstavljanju podatkov in upravljanju z njimi. Rapid Library (^e{ka) To je kompleksen knjižnični sistem za srednje in velike knjižnice. Posamezni segmenti omogočajo lažjo nabavo, katalogizacijo, iskanje, upravljanje serijskih publikacij in izposojo. T-Series/TINLIB (Velika Britanija) To je tretja generacija knjižničnega sistema, ki ga je razvilo britansko podjetje EOSi (iz holdinga Dawson). To je modularni sistem z integriranim okoljem in solidnim uporabniškim vmesnikom. Ta sistem je na- meščen v veliko knjižnicah na Češkem, predvsem pa na večjih univerzah. Rečemo lahko, da je to knjižnični sistem, ki ga uporabljajo nacionalne visokošolske ustanove. Najbolj uporabljani sistem je sistem Clavius (LANius), temu pa sledijo KP-win, Rapid Library in T-Series, manj- še število knjižnic pa uporablja sisteme, kot so Aleph, Dawinci idr. Nekatere knjižnice uporabljajo samo določene vrste sistemov. Sistemi, kot so LANius ali KP, se najbolj uporabljajo v splošnih knjižnicah, TINLIB se naj- več uporablja v visokošolskih knjižnicah, Aleph pa v knjižnicah z velikimi knjižničnimi zalogami. Na podlagi zgornje karakterizacije knjižničnih sistemov lahko trdimo, da knjižnice najrajši uporabljajo domačo programsko opremo. Ra~unalni{ki knjižni~ni sistemi v ^e{kih knjiž- nicah VI. GLAVNE OVIRE PRI U^INKOVITI AVTOMATIZACIJI KNJIŽNI^NEGA POSLOVANJA • Na začetku je primanjkovalo denarja, potem pa se je spremenila programska oprema v češkem centralnem katalogu (selitev iz Alepha v zakonsko zaščiteno pro- gramsko opremo – kot posledica počasnega razvoja – nazaj v Aleph). Uvedba UNIMARCA leta 1994 na priporočilo Ifle je bila napačna odločitev. Selitev v MARC 21 leta 2004 je zahtevala veliko človeških in finančnih virov. • Pomanjkanje volje za potrebne organizacijske spre- membe v vodenju knjižnic. • Pomanjkanje usposobljenega osebja za IT; problemi, povezani z upravljanjem omrežij, zaradi nizkih plač v knjižnicah; nove programe na osnovi visoke tehnolo- gije razvijajo predvsem zunaj knjižnic v sodelovanju s specializiranimi podjetji. VII. IZKU[NJE V MEDNARODNEM SODELOVANJU NA PODRO^JU AV- TOMATIZACIJE KNJIŽNI^NEGA POSLOVANJA Projekti, pri katerih smo sodelovali, so se ukvarjali z avtomatizacijo v širšem pomenu besede. Vse od leta 1992 sodelujemo samo z enim ponudnikom (tj. Exlibris, Izrael), s katerim imamo tako dobre kot slabe izkušnje, podobno kot z drugimi podjetji. Na začetku našega so- delovanja je Exlibris podcenil zahteve glede strojne opreme, njegova priporočila v zvezi s tem pa so se raz- Slika 1: Število namestitev računalniških knjižničnih sistemov v čeških knjižnicah 1997–2000