OZ 2005/4

232 ORGANIZACIJA ZNANJA 2005, LETN. 10, ZV. 4 V prvi fazi projekta VBCG bodo vključene knjižice v Črni gori, ki veljajo kot prioritetne za vključitev v sistem COBIB.CG. To so: nacionalna knjižnica, visokošolske knjižnice, nekatere specialne knjižnice in ena splošna knjižnica. V tej fazi je predvidena tudi ustanovitev COBISS centra Črne gore. Knjižnice (v seznamu in tabeli so navedena originalna imena knjižnic, op. prev.), vklju- čene v sistem, so: 1. Centralna narodna biblioteka RCG “Đurđe Crnoje- vić”, Cetinje 2. Univerzitetska biblioteka, Podgorica 3. Biblioteka prirodno-matematičkih i tehničkih nauka, Podgorica (vključena v sistem 18. 03. 2004) 4. Biblioteka Pravnog fakulteta, Podgorica (vključena 22. 03. 2004) 5. Biblioteka Fakulteta za pomorstvo, Kotor (vključena 24. 03. 2004) 6. Biblioteka Ekonomskog fakulteta, Podgorica (vklju- čena 29. 03. 2004) 7. Biblioteka Crnogorske akademije nauka i umjetnosti, Podgorica (vključena 6. 10. 2004) 8. Narodna biblioteka “Radosav Ljumović”, Podgorica (vključena 8. 12. 2004) 9. Biblioteka Filozofskog fakulteta, Nikšić (vključena v sistem 31. 05. 2005) Knjižnica Medicinske fakultete v Podgorici še vedno ni podpisala pogodbe o namestitvi programske opreme COBISS za avtomatizacijo knjižničnih funkcij. Ta knji- žica je bila zajeta že v prvi fazi, prav tako ustanovitev COBISS centra Črne gore. Razen CNB CT, ki ima okrog 1.500.000 enot knjižnične- ga gradiva, so druge knjižnice v Črni gori relativno male, tehnološko zelo slabo opremljene, z neustrezno kadrov- sko strukturo, nezadostnim znanjem in spretnostmi, da bi se lahko v njih izpeljala nujna preobrazba. Za to predstavitev smo pregledali stanje računalniške opreme v nacionalni knjižnici, visokošolskih knjižnicah, knjižici CANU in splošnih (javnih) knjižnicah. Preostalih 12 splošnih (javnih) knjižnic v občinah: Nikšić, Plužine, Kolašin, Cetinje, Andrijevica, Žab- ljak, Rožaje, Plav in Mojkovac nima avtomatiziranega knjižničnega poslovanja, sedem med njimi nima niti povezave z internetom. To so v glavnem zelo revne občine. Podobno stanje je v šolskih knjižnicah, ki jih je v Črni gori okrog 250. V teku je reforma šolstva na vseh nivojih šolanja in pričakuje se, da bodo s tem projektom vse šole opremljene z nujno računalniško in komunikacijsko tehnologijo. Oteževalni dejavnik v pridruževanju knjižnic k že ob- likovanemu avtomatiziranemu knjižničnemu informacij- skemu sistemu predstavlja, poleg omenjenih problemov, tudi neobstoj Centra VBCG. Ta center bi moral imeti naslednjo vlogo: da zastopa in predstavlja sistem in vse udeležence pri uresničevanju projekta VBCG; da izva- ja pravne, administrativne in druge naloge, povezane z uresničitvijo projekta VBCG; da načrtuje razvoj in širi sistem; da uresničuje dogovore in sodelovanje z dobavi- teljem programskega paketa; da tehnično podpira delo Centra VBCG z zaščito sistema in podatkov; da vzdržuje vzajemni elektronski katalog in delo sistema; da definira strokovne, tehnično-informacijske in finanče pogoje za priključevanje v sistem; da širi sistem in sklepa dogovore o vključevanju novih članov; da koordinira izobraževanje in strokovno izpopolnjevanje za delo v sistemu; da oprav- lja administracijo, statistično spremlja in nadzoruje delo sistema; da sodeluje z drugimi kompatibilnimi sistemi vzajemne katalogizacije v regiji, Evropi in svetu. IZOBRAŽEVANJE Te~aji Vzporedno z opremljanjem CNB CT in UB PG so se odvijale aktivnosti v zvezi z izobraževanjem knjižničar- jev za delo v sistemu COBISS. V decembru leta 2000 je IZUM organiziral začetni tečaj COBISS/Katalogizacija v Računalniškem centru univerze v Podgorici. Udeležilo se ga je 15 tečajnikov iz CNB CT in UB PG. Leta 2003 je bil začetni tečaj COBISS/Katalogizacija za 13 udeležen- cev iz knjižnic, ki se bodo v prvi fazi vključile v sistem VBCG. Po zaslugi COBISS.Net-a, ki je bil slovesno predstavljen na Konferenci COBISS 2004, so dobile knjižnice mož- nost, da svoje delo pri obdelavi zalog racionalizirajo. Za CNB CT so se odprle neverjetne možnosti za hitro in učinkovito prevzemanje zapisov za večji del obveznih primerov, ki še vedno prihajajo iz Srbije in Vojvodine, in tudi za velik odstotek letnega priliva knjižničnega gradi- va, ki se giblje okrog 80 %. Zaradi tega smo ocenili, da lahko kopiranje redigiranih zapisov iz drugih sistemov COBISS in kreiranje novih inicialnih zapisov prepusti- mo višjim knjižničarjem (višja strokovna kvalifikacija) po zaključenem usposabljanju in pridobitvi licence za to vrsto dela. S tem je bila dosežena občutna racionalizacija vseh knjižničarskih del in ustvarili so se pogoji za delo na drugih novih nalogah. V sodelovanju z IZUM-om je bil v marcu leta 2005 iz- peljan še en začetni tečaj COBISS/Katalogizacija s 15 tečajniki iz CNB CT.