OZ 2005/4

238 ORGANIZACIJA ZNANJA 2005, LETN. 10, ZV. 4 5. TRENUTNO STANJE AVTOMATIZA- CIJE KNJIŽNIC (JUNIJ 2005) Od skupnega števila knjižnic v Makedoniji ima samo nekaj knjižnic (31) dostop do interneta, čeprav imajo institucije, v okviru katerih delujejo, internetno povezavo in svoje spletne strani. Zelo malo knjižnic izkorišča knjiž- nično programsko opremo za avtomatizirano poslovanje. Največji del uporablja programsko opremo COBISS – 21 knjižnic, medtem ko 10 knjižnic uporablja druge pro- gramske rešitve. V knjižnični informacijski sistem COBISS.MK je vklju- čenih 21 knjižnic. Glede na tip knjižnice je struktura naslednja: Tip knjižnice Vključeni v COBISS. MK Skupno število % nacionalna 1 1 100 visokošolska/univerzi- tetna 3 47 6 javna 15 32 47 specialna 2 55 3 šolska (srednješolska) / 85 / Skupaj 21 220 9 Glede na to, da se je največ knjižnic v sistem COBISS.MK vključilo to leto, je prioriteta knjižnic delo v segmentu vza- jemne katalogizacije, s ciljem, da čim hitreje in čim bolj celo- vito vnesejo svoje zaloge in omogočijo uporabnikom online dostop do podatkov preko segmenta COBISS/OPAC. Število in odstotek knjižnic, ki so dosegljive preko COBISS/OPAC- a, je enak podatkom iz tabele. Med knjižnicami, ki niso vključene v knjižnični informa- cijski sistem COBISS.MK , po naši evidenci pa uporablja- jo drugo programsko opremo, jih je osem javno dostop- nih. Tako se je skupno število javno dostopnih katalogov povečalo na 29 knjižnic ali 13 odstotkov. Proces avtomatizirane izposoje trenutno deluje samo v Univerzitetni knjižnici v Bitoli, medtem ko se drugi knjižnični procesi, kot na primer koordinirana nabava publikacij in medknjižnična izposoja, ne izvajajo s to pro- gramsko opremo. Povečana potreba in interes za dostop do digitaliziranih dokumentov, baz in bank podatkov in njihovo uporabo je botrovala ustanovitvi konzorcija Makedonske elek- tronske baze – MeB v sodelovanju s fundacijo eIFL. V ta konzorcij je včlanjenih 31 knjižnic vseh vrst: javne, mestne, univerzitetne, specialne. MeB omogoča dostop do baz EBSCO, do velikega števila prostih e-virov, e- časopisov in e-knjig preko svoje domače spletne strani. V zvezi z digitalizacijo publikacij v makedonskih knjiž- nicah obstajajo projekti, vendar je njihovo uresničevanje predvideno v bližnji prihodnosti, saj so za to potrebne dodatne materialno-finančne in kadrovske naložbe, kot tudi izboljšanje internetnih komunikacij. Poudariti je mogoče projekt (v okviru tega so izdani trije CD-ji) za digitalizacijo staroslovanskih rokopisov, ki jih hrani NUB in so javno dostopni preko spletne strani NUB. 6. PROBLEMI V PROCESU AVTOMATIZA- CIJE KNJIŽNIC Obstaja več ključnih problemov v procesu avtomatizacije knjižnic in izgradnji celovitega knjižničnega informacij- skega sistema Makedonije. Najprej je tu problem internetnega povezovanja. Akadem- ska mreža MARNET je dolgo časa delovala s finančnimi sredstvi iz mednarodnih projektov in subvencij, finančna podpora iz proračuna RM pa je bila bolj kot ne simbolična. Komercialni ponudniki ponujajo nizkokakovostne storitve (nestabilne in počasne povezave) po visokih cenah. Make- donske telekomunikacije imajo še vedno monopolno pozi- cijo in diktirajo cene in pogoje internetnih storitev, skrajno neugodne za končne uporabnike. Veliko število naselij v Makedoniji še vedno nima možnosti za internetni dostop, če pa obstaja, je izjemno nizke kakovosti. Pomanjkanje finančnih sredstev za nabavo potrebne stroj- ne in programske opreme kot tudi pokrivanje stroškov za internet je naslednji pomemben dejavnik. Najpogosteje imajo knjižnice en računalnik, ki ga običajno uporabljajo za administrativno delo ali za vodenje enostavne evidence knjižničnega gradiva. Za izboljšanje te situacije naj ome- nimo sodelovanje z Institutom za odprto družbo, ki je 20 javnih knjižnic opremil z računalniki; nekateri so dobili internetni priključek, ki je bil financiran v letu ali dveh, kot tudi sodelovanje z nekaj državami (Švica, Švedska, Kitajska) in nabavo računalniške in komunikacijske opre- me, namenjene za svobodni internetni dostop (internetne točke). Kar se tiče nabave knjižnične programske opre- me, je nekoordiniranost in neodločnost pri izbiri knjižnič- ne programske opreme, na osnovi katere bi se gradil celo- vit knjižnični informacijski sistem, botrovala večletnemu odlašanju samostojnih projektov za avtomatizacijo, ki so jih predlagale knjižnice odgovornim institucijam. Aktualen je problem financiranja javnih knjižnic, ki so, po sprejetju novih zakonov – Zakona o kulturi, Zakona o lokalni samoupravi in Zakona o knjižnicah – v največ- jem delu prešle v pristojnost občin. Od 32 knjižnic jih je namreč samo 5 zadržalo status nacionalnih ustanov. Tabela 1: Struktura knjižnic