OZ 2005/4

M 239 ORGANIZACIJA ZNANJA 2005, LETN. 10, ZV. 4 Nekatere javne knjižnice imajo prav zaradi problema financiranja priključek v okviru Centrov za kulturo v svojih občinah. Z ozirom na slabo ekonomsko in finančno situacijo v večini občin, obstaja strah in nezaupanje, ali bodo knjižnice še naprej zmožne opravljati svojo funkcijo ali pa bo njihova aktivnost počasi zamrla. Zagotavljanje knjižničnega kadra in tudi kadra s področja IKT je prav tako eden od problemov, ki vplivajo na raz- voj KIS. Z racionalizacijo zaposlovanja v administraciji, pri čemer so bile upoštevane tudi knjižnice, se je velik del strokovnega knjižničnega kadra, ki je izpolnjeval pogoje za upokojitev, upokojil, njihova mesta pa so osta- la nezasedena ali pa so bila ukinjena. Tako primanjkuje strokovnega kadra, kar povzroča zmanjševanje kakovosti in učinkovitosti v izvrševanju knjižničnih procesov. Vse večja zastopanost IT v knjižnicah in kreiranje avtoma- tiziranega knjižničnega sistema zahteva zaposlovanje večjega števila ustreznih strokovnjakov s tega področja. Upoštevajoč višino finančnih nadomestil v teh institucijah in realno ceno na trgu delovne sile s področja IT je jasno, da je zainteresiranost za zaposlovanje zelo majhna, sko- rajda nikakršna. Pomanjkanje institucionaliziranega izobraževanja knjiž- ničarjev je bistven problem, za odpravo in rešitev tega problema že obstajajo iniciative za njegovo preseganje, to je ustanovitev fakultete za bibliotekarstvo. Izobraževanje knjižničarjev izvaja NUB, ki organizira tečaje za tehnič- no, formalno in vsebinsko obdelavo knjižničnega gradiva, po mednarodnih standardih za obdelavo knjižničnega gradiva (ISBD) in standardih za strokovno obdelavo po sistemu UDK. Toda dogaja se, da se nekateri knjižničarji ne udeležujejo niti tega usposabljanja, ker njihove institu- cije ne vidijo potrebe po takem tipu usposabljanja. Na to lahko navežemo tudi problem spremljanja mednarodnih knjižničarskih standardov in njihovega publiciranja v makedonskem jeziku. Izdelanih je več projektov, vendar niso bila zagotovljena finančna sredstva za njihovo ures- ničitev. Na ta način tudi formalno izobraževanje izgublja svojo kakovost in ažurnost. Prav tako je nivo informa- cijske pismenosti knjižničarjev zelo nizek, kar pa je v procesu avtomatizacije knjižničnega poslovanja ključni dejavnik. Pomanjkanje finančnih sredstev vsekakor vpliva na redno spremljanje in udeleževanje številnih mednarodih kon- ferenc, simpozijev, seminarjev, delavnic in obiskovanje drugih knjižnic v tujini, kjer je moč pridobiti nove izkuš- nje in informacije. Kljub temu je bilo v okvirih skromnih možnosti in z udeležbo v projektih Phare, Tempus, PUL- MAN-XT, CALIMERA omogočeno več knjižničarjem, da so se vključili v različne delavnice in seminarje s po- dročja knjižničarstva in računalniškega opismenjevanja in obiskali nekaj knjižnic v tujini. 7. PERSPEKTIVE Izboljšanje razmer se pričakuje v okviru uresničevanja Nacionalne strategije za razvoj informacijske družbe in uresničevanju akcijskega načrta, ki sta bila sprejeta v prvi polovici 2005. Strategija in akcijski načrt sta izdelana v soglasju z obveznostmi, ki jih je sprejela Republika Ma- kedonija: • Deklaracija, sprejeta v državah članicah Pakta stabil- nosti JIE (Ljubljana, 2002), • Agenda za razvoj informacijske družbe v državah JIE (Beograd, 2002), • Zaključki Ministrske konference za elektronsko upra- vo (Atene, 2003), • Akcijski načrt in Deklaracija Svetovnega srečanja za informacijsko družbo (Ženeva, 2003), • Sprejeta Deklaracija skupščine RM “E-deklaracija”, • Akcijski načrt Komisije za informacijsko tehnologijo 2003–2007, • Sprejeti Koncept e-Vlada v Republiki Makedonija, 2004. Pri izdelavi so bili upoštevani dokumenti in priporočila Evropske unije: • priporočila Sveta Evrope na srečanju na vrhu v Lizbo- ni, 2000, • Akcijski načrt Evropske komisije, eEurope +2003, • Akcijski načrt Evropske komisije, eEurope 2005, • Akcijski načrt Evropske komisije, i-2010. Smernice in akcijski načrt, ki so vključeni v Nacionalno stra- tegijo, imajo nekaj segmentov: infrastruktura, e-delo, e-vla- da, e-izobraževanje, e-zdravstvo, e-državljani in zakonodaja. V okviru segmenta e-izobraževanje so zajete vse knjiž- nice kot ključni dejavnik v procesu izobraževanja držav- ljanov. Izpostavimo naslednje strateške poteze, ki jih je treba narediti: • Boljša povezanost subjektov v izobraževanju, znano- sti in kulturi. • Povečanje in standardizacija strojne in programske opreme in zagotavljanje medsebojnega delovanja (interoperabilnosti). • Vključevanje obstoječih mrež področnih knjižnic, po- dročnih muzejev in kulturnih domov, kot tudi mreže Narodne tehnike in NVO v Makedoniji za izobraže- vanje s področja IKT, brezplačni dostop do interneta preko javnih e-točk. • Spodbujanje kreiranja in izkoriščanja informacij v digitalni obliki – knjižnično gradivo in področja so- rodna izobraževalnim: muzeji ipd.