OZ 2005/4

M 245 ORGANIZACIJA ZNANJA 2005, LETN. 10, ZV. 4 lavo meril in načrta digitalizacije, da se ta za kulturno dediščino pomembna dejavnost ne bi odvijala nenačr- tno. Glede na viden porast interesa za historiografijo tega prostora, o čemer priča tudi vse bolj živa založniška dejavnost na tem področju, se nam kot poseben impera- tiv pojavlja potreba po približevanju najpomembnejših zgodovinopisnih virov čim širšemu krogu raziskovalcev. To pomeni, da bi morale knjižnice vložiti poseben napor v digitalizacijo takšnih vsebin in jih s tem ponuditi čim širšemu krogu zainteresiranih uporabnikov. (Na tem po- dročju se danes, vsaj avtorici tega prispevka se tako do- zdeva, najbolje dokazuje osnovna funkcija vsake knjižnice – omogočiti čim lažji vpogled v obstoječe informacije!) Glede na naše povojne okoliščine živi veliko državljanov BiH v tujini, zato so mrežni dostop in elektronsko gra- divo nujno potrebni. Izdajanje elektronskih publikacij je povezano z reševanjem vprašanja depozita, dostopnosti in zaščite elektronskih publikacij. Nujno moramo postaviti tudi pogoje in omejitve, ki izhajajo iz tehnične in pravne narave elektronskega gradiva. Prisotno je kršenje avtor- skih pravic brez kakršnih koli omejitev. Vprašanje o av- torskih pravicah se lahko reši s sodelovanjem založnikov, knjižnic in ustanove za zaščito avtorskih pravic. MESTO IN VLOGA UPORABNIKA Koliko in kako knjižnice v BiH izpolnjujejo svojo vlogo, lahko najboljše ocenimo po tem, koliko zadovoljujejo po- trebe uporabnikov. Če se knjižnične zaloge ne povečujejo (tradicionalne in elektronske) in če obstajajo omejitve pri dostopu do informacij (kar je pogost slučaj pri uporabi novih tehnologij), potem seveda nismo zmožni popolno- ma odgovoriti na zahteve uporabnikov. Mesto uporab- nika, najsi gre za učence, študente, znanstvene delavce, upokojence ali navadne državljane, mora biti osrednje. Knjižnica mora svoje delo usmeriti v zagotavljanje pro- stega dostopa do informacij, kar pa je danes možno le ob uporabi novih tehnologij pri delu. MENEDŽMENT V KNJIŽNICAH Nove tehnologije in hiter tempo razvoja knjižnic za- htevajo od menedžmenta strateško načrtovanje, predvi- devanje in hitro odzivanje na vse spremembe v okrožju, kot tudi to, da opazi svoje prednosti in izkoristi pri- ložnost, ki se mu ponuja. Lahko trdimo, da v nekaterih knjižnicah BiH menedžment nima prave iniciative in se njegovo delovanje končuje pri nadzorovanju in raz- porejanju sredstev, dobljenih preko proračuna. Znano pa je, da lahko tudi knjižnice ustvarjajo prihodke, saj je vendarle “informacija najdražje blago” in ta doba se imenuje informacijska doba. KAJ PRI^AKUJEMO OD PROGRAMA SEP? Lahko rečemo, da je za knjižnice v Bosni in Hercegovi- ni zelo pomembna podpora mednarodne skupnosti. Ta podpora bi se lahko izražala v podpori šolanju in izob- raževanju knjižničarjev, pa tudi kot pomoč pri nabavi novih tehnologij, ki bodo omogočale hitrejše povezovanje knjižnic s knjižnicami po svetu, ter pri rekonstrukciji gradiva, v opremi in medijih, ki bodo omogočili sprejetje in trajno hranjenje elektronskega gradiva. Pomembno pomoč knjižnicam BiH zagotavljajo: UNESCO, World Bank, Odprta družba, USAID, Goethejev institut in vlada Avstrije, Turčije, Slovenije, Egipta, Hrvaške idr. Nujno moramo rešiti vprašanje položaja in značaja knjižnic v naši družbi ter ustvariti okoliščine, v katerih bo knjižnica postala nezamenljivo mesto pri iskanju relevan- tnih informacij. Iz bosanščine prevedla Biserka Fortuna.