OZ 2005/4

NAGOVOR Mag. Tomaž Seljak, IZUM Začenjam konferenco COBISS 2005 in vas vse prisrčno pozdravljam! Posebej pozdravljam goste, ki se konference udeležujejo v imenu državnih oblasti in akademskih ter znanstvenih institucij. Soorganizator letošnje konference je Srednjeevropska pobuda s sedežem v Trstu. Njen sekretariat, še posebej namestnik direktorja Milan Predan, je sodeloval pri vsebinski zasnovi konference, ko- mite nacionalnih koordinatorjev pa je tudi finančno podprl udeležbo določenega števila knjižničar- jev iz tujine. Priprava programa konference je potekala v sodelovanju z Mednarodnim programskim odborom pod vodstvom dr. Sigrid Reinitzer. Veseli smo tudi podpore, ki sta nam jo ponudila sponzorja Sinfonika in HP, s katerima že dolgo vrsto let skupaj skrbimo za sodobne tehnološke pogoje delovanja knjižnic v COBISS-u. Konferenca COBISS 2005 je že štirinajsta v nizu, ki se je začel v devetdesetih letih, ko je število včlanjenih knjižnic v sistem COBISS doseglo raven, da se je bilo smotrno srečati in izmenjati strokovne poglede. Naj vas spomnim, da smo sicer lani praznovali 20 let, kar se v naši hiši siste- matično posvečamo avtomatizaciji knjižnic in smo na tem področju ena starejših institucij v svetu. S hitrim naraščanjem števila knjižnic, ki uporabljajo COBISS, in držav, ki na njem gradijo svoj knjižnični informacijski sistem, pa postajamo tudi pomemben igralec na mednarodni ravni. Organizacija Srednjeevropska pobuda nas je sprejela kot regionalno središče, kjer se 17 držav po- govarja o tehnološkem razvoju knjižnic. Do tega položaja nismo prišli niti čez noč niti slučajno. Dejansko smo v velikem delu tega prostora s svojimi strokovnimi in inovacijskimi pobudami pri- sotni že dve desetletji in to je dovolj dolgo, da so nas opazili, preverili in da smo pridobili dovolj široko zaupanje. Zavedamo se, da nam je sedaj naloženo širše poslanstvo – omogočati strokovne razprave in do- govarjanja o razvoju in povezovanju knjižničarstva. IZUM tudi sicer nikoli ni nastopal z ozkih komercialnih pozicij, ampak smo imeli vedno pred očmi skupno korist, ki se kaže v boljšem izobraževanju, višji kulturni ravni, uspešnejšem raziskovanju in končno tudi v bogatejšem gospo- darstvu v regiji. To pa so tudi pogoji, da živimo varno in v miru. V letih, ko so v Bosni in Hercegovini druga za drugo propadale vse pobude o sodelovanju, smo edino mi zbrali vse univerze in njihove knjižnice v COBISS.BiH. To je dokaz, da naš kapital za- upanja ni majhen. Žal se mednarodnim upraviteljem nikoli ni posvetilo, za kako pomembno stvar gre in zaradi ozkih gledanj niso zagotovili vsaj minimalne materialne podpore temu projektu. Nabrali smo si še marsikatero negativno izkušnjo o komercialnih ozadjih delovanja mednarodnih organizacij na Balkanu, zato znamo paziti, da se naša vloga ne bi nikoli sprevrnila v takšna po- četja. COBISS je res široko prisoten v regiji, bolj kot kateri koli drug sistem, a to ne pomeni, da si želimo monopol. Ni pa nam vseeno, ko vidimo, da tu in tam iz čudnih razlogov zavračajo naše ponudbe za sodelovanje, čeprav nas dobro poznajo in vedo, da bi na ta način svojim knjižnicam lahko zagotovili veliko sodobnejše pogoje delovanja. A to je njihova odločitev, mi pa imamo z ob- stoječimi partnerji ogromno dela, ki ga želimo opraviti pošteno, hitro, poceni in na ravni svetovne kakovosti. Dodeljena vloga regionalnega središča za strokovno obravnavo problemov avtomatizacije knjižnic nam ponuja izjemno priložnost za primerjavo izkušenj in konceptov iz okolij, s katerimi smo imeli doslej manj stika. Takšna primerjava je smiselna in potrebna, ker nas povezuje geografija, skupna kulturna zgodovina in razvojna soodvisnost. Knjižnice so pri tem vse prej kot obrobnega pomena in predpostavljam, da je naš nesporen skupni interes, da jih uveljavimo kot tehnološko moderne in vplivne razvojne dejavnike. Želimo, da bi knjižnice v Srednji Evropi predstavljale vzorec in motor za jutrišnjo informacijsko družbo.