OZ 2005/4

M 251 ORGANIZACIJA ZNANJA 2005, LETN. 10, ZV. 4 pančiča iz Ljubljane, Mariborska knjižnica, Osrednja knjižnica Celje, Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto in Goriška knjižnica Franceta Bevka. Nova sta tudi spletna tečaja za uporabo COBISS/OPAC-a in uporabo baz podatkov s polnimi besedili, ki ju je IZUM začel izvajati v letu 2004 oziroma 2005 in sta za uporabni- ke brezplačna. Od 21 razvojnih projektov v programu dejavnosti IZUM-a za leto 2005 7 se večina nanaša na razvoj novih segmentov COBISS3, na nove servise za končne uporabnike (naroča- nje gradiva preko COBISS/OPAC-a in storitve elektron- skega obveščanja) ter na izboljšanje kakovosti bibliograf- skih informacij v sistemu COBISS.SI . Med glavnimi pro- jekti, ki jih izvajajo druge institucije, sta NUK-ov projekt Digitalne knjižnice Slovenije 8 in projekt splošnih knjižnic KAMRA. 9 POMEMBNEJ[E USMERITVE V ZVEZI S COBISS.SI Pomembnejše naloge, ki bodo zahtevale veliko človeških virov tako v knjižnicah kot tudi v IZUM-u: • prehod knjižnic na COBISS3, V3.0, • vključevanje šolskih knjižnic v COBISS.SI in vklju- čevanje drugih še neobdelanih zbirk v sistem COBISS.SI, • povezovanje lokalnih zapisov z zapisi v COBIB.SI in izboljšanje kakovosti bibliografskih informacij. Programska oprema COBISS3, V2.4, s segmentoma COBISS3/Nabava in COBISS3/Medknjižnična izpo- soja je bila v novembru 2005 nameščena v 55 knjižni- cah, med katerimi so prevladovale splošne knjižnice. Programska oprema COBISS3, V3.0, ki deluje od aprila 2005, vsebuje še segmenta COBISS3/Serijske publikacije in COBISS3/Zaloga. Prehod na COBISS3, V3.0, pomeni delo s podatki o zalogi izključno preko COBISS3 in s tem izločitev teh podatkov iz sistema vzajemne katalogizacije. Pomeni tudi potrebo po ve- liko večjem številu knjižničarjev, ki bodo delali s to opremo. Prehod na programsko opremo COBISS, V3.0, je do novembra 2005 uspel 7 knjižnicam: trem fakultetnim knjižnicam Univerze v Mariboru (Tehniška fakulteta, Fakulteta za kmetijstvo in Pedagoška fakulteta), Pe- dagoški fakulteti Ljubljana, dvema splošnima knjiž- nicama (Knjižnica Franca Ksavra Meška, Ormož, in Knjižnica Otona Župančiča, Ljubljana) ter samo eni specialni knjižnici (knjižnica IZUM-a). V testnem okolju COBISS3, V3.0, dela kar 37 knjižnic. Med njimi je 25 takšnih, ki programsko opremo že uporab- ljajo v pravem okolju, in 12 takšnih, ki so jo šele za- čele uporabljati. Še vedno ostaja odprto vprašanje načrtnega vključe- vanja šolskih knjižnic v sistem COBISS.SI . Pristojno ministrstvo še ni začelo reševati te problematike, zato je odločitev o tem prepuščena posamezni knjižnici, ki mora zagotoviti tudi vsa potrebna sredstva za plačilo članarine. Zanimivo je, da se v COBISS.SI vključujejo predvsem šolske knjižnice severovzhodne Slovenije. Ostaja problem velikega števila lokalnih zapisov v siste- mu COBISS.SI, ki so nastali s prenosi in konverzijami (zapisov) iz drugih sistemov. Konverzije so v nekaterih primerih neizbežne, vendar z vidika kakovosti bibliograf- skega sistema ne pomenijo dokončne rešitve. Pri iskanju po COBIB-u uporabniki namreč ne najdejo lokalnih za- pisov, zapisi pa tudi niso vključeni v centralne aplikacije, kot so npr. bibliografije raziskovalcev, najbolj brano gra- divo, knjižnično nadomestilo itd. V COBISS.SI je bilo s konverzijami vpisanih 1,7 milijona bibliografskih zapisov, še vedno pa jih je v lokalnih bazah podatkov nepovezanih nekaj čez 900.000. Pregled stanja po posameznih vrstah knjižnic je podan v tabeli 4. V obdobju enega leta (od 30. 6. 2004 do 30. 06. 2005) je knjižnicam uspelo povezati 142.000 bibliografskih za- pisov, čaka pa jih še kar precejšnje število nepovezanih zapisov. Prav tako bo treba organizirano začeti obdelavo predvsem starejših knjižničnih zbirk večjega obsega, ki jih v siste- mu COBISS.SI še ni. Po 57. členu Pravilnika o pogojih za izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službe [5] iz leta 2003 je namreč predvideno 6-letno obdobje za uredi- tev knjižničnih katalogov v Sloveniji. Tabela 4: Lokalni zapisi v COBISS.SI