OZ 2005/4

NAGOVOR Skladno s tem ciljem smo opredelili tudi temo letošnje konference: "Stanje in problemi avto- matizacije knjižnic v državah Srednjeevropske pobude – Konkurenčnost knjižnic v informacijski družbi". Prvi nujen korak je namreč boljše medsebojno poznavanje in temu je namenjen prvi del konference, ko bomo prisluhnili nacionalnim poročilom. Niso se odzvale vse države članice SEP in nekateri poročevalci so odpovedali prihod v zadnjem trenutku. Tudi nismo pričakovali, da bomo že kar prvič vsi na kupu. Prepričan sem, da bodo nadaljnja srečanja ponudila vpogled v stanje avtomatizacije knjižnic tudi v tistih srednjeevropskih državah, ki letos manjkajo. Že to, kar smo dobili, pa omogoča zanimive primerjave, ki bodo na eni strani pripomogle k real- nejši oceni lastnih dosežkov na tem področju in na drugi strani k smotrnejši zastavitvi projektov sodelovanja. Vsaj del letošnjih vrzeli pa bi lahko zapolnili tudi z okroglo mizo, ki smo jo prav zato dodali v program prvega dne konference. Drugi dan je posvečen nadgradnji avtomatizirane knjižnice. Pred očmi smo imeli konkurenco na informacijskem trgu, ki je vsak dan hujša in v katero se morajo – hočeš nočeš – vključiti tudi knjižnice. Morda domače razmere v posameznih državah še ne vzbujajo vznemirjenja, ampak treba je upoštevati, da je informacijski trg globalen in da Google deluje od Varšave in Prage do Tirane in Skopja ter od Kijeva in Minska do Ljubljane in Rima. Vsi smo že vpleteni v to igro in knjižnice morajo dobro premisliti, katere so njihove komparativne prednosti, na katerih bodo gra- dile svojo vlogo in položaj v jutrišnji informacijski družbi. Jasno nam je, da v naši regiji obstaja še cela vrsta problemov pri izgradnji informacijske infrastrukture, zato bomo spregovorili tudi o tem. Vendar tudi dobro vemo, da je infrastruktura lažji del problema, težavnejše in zamudnejše pa je zagotavljanje konkurenčnih informacijskih vsebin. Glede tega smo v knjižničarstvu že v debeli zamudi in ni kaj več odlašati. Eden od najvažnejših knjižničnih servisov bi moral biti informacijska podpora raziskovalni de- javnosti, ki se v svetu intenzivno razvija in tehnološko izpopolnjuje. Če glede tega zaostajamo, ni to samo problem knjižnic, ampak nacionalne znanosti, ki nima nobenih izgledov, da bi dohitevala svetovni razvoj. Ne le, da bomo o tem govorili v programu drugega dne, ampak je cela konferenca dobila pomemben podaljšek, saj bo dan kasneje v Habakuku potekala okrogla miza UNESCO- ROSTE, ki bo obravnavala poročilo o dostopnosti in diseminaciji znanstvenih informacij v Ju- govzhodni Evropi. Kar nekaj vas bo sodelovalo na obeh srečanjih in težko si je predstavljati bolj smotrno povezanost, kot se nam je posrečila v sodelovanju med INASP iz Oxforda in IZUM-om. Kot vsakič na naših konferencah smo tudi tokrat mislili na to, da bi udeleženci združili koristno s prijetnim. Temu je namenjen kulturni program, sprejem in skupna kosila. Ob tem pa vem, da si knjižničarke in knjižničarji znate tudi sami popestriti druženje. Vabim vas, da izkoristite pisano mednarodno družbo, ki se je tudi letos zbrala pod Pohorjem in navežete prijateljske in strokovne stike. Želim, da bi odnesli čim bogatejše vsebine in prijetne vtise z letošnje konference!