OZ 2005/4

M 261 ORGANIZACIJA ZNANJA 2005, LETN. 10, ZV. 4 Tehnična podpora je naslednje področje, ki se vključuje v ta pristop, saj je tehnična podpora na daljavo že sedaj nor- ma pri mnogih komercialnih aplikacijah. Programiranje v knjižnicah in marketing bi lahko hitro prišteli v isti sklop. Dejansko nam napredne komunikacijske tehnologije omogočajo, da bi kar celo knjižnico upravljali na daljavo. Nekateri so s tem že začeli eksperimentirati. Nacionalna knjižnica Singapura upravlja srednje veliko enoto s pov- prečno letno cirkulacijo preko 600.000 izvodov povsem brez osebja. In v ZDA je Univerza Johnsa Hopkinsa podpisala pogodbo o zagotavljanju knjižničnega servisa za Univerzo Capella in za še nekaj drugih akademskih knjižnic, ki so ta trenutek pretežno virtualne in jih ni tež- ko upravljati na daljavo. Lahko pa si zamislimo ne tako daljno prihodnost, ko bo upravljanje in delovanje fizičnih knjižnic preneseno ( outsourcing ) na institucije, kot je Johns Hopkins ali podobne, ki bodo zagotavljale boljše in cenejše knjižnične storitve, kot bi jih dobili lokalno. Ali torej imajo knjižnice svojo vlogo na novem informa- cijskem trgu? Odgovor je jasen: imajo! Kljub rasti inter- neta, produkciji spletnih strani, podatkovnih baz in drugih informacijskih virov, še vedno ostanejo knjige in tiski na papirju metoda komuniciranja in informiranja, pri kateri čutimo, da je trajne vrednosti. In vsi izgledi so, da bo tako še dolgo tudi ostalo. Dokler bodo pomembne knjige, bo to veljalo tudi za knjižnice in za vlogo, ki jo knjižnice po tradiciji imajo. Nekdo bo moral izbrati med stotinami in tisoči naslovov, ki se skotijo vsako leto, jih zbrati, zašči- titi, katalogizirati, organizirati in jih sicer narediti dostop- ne, da jih ljudje najdejo in berejo ob razumnih stroških. Dejstvo, da jih je toliko, ki nam hočejo konkurirati pri izvajanju mnogih od teh dejavnosti na spletu, je dokaz, da so te vloge danes še vedno veljavne in ključne. V mnogih pogledih so knjižnice v najboljšem položaju, da še naprej igrajo te vloge, kot so jih igrale v preteklih stoletjih. Vsi skupaj lahko dolgoročno ponudimo več naslovov in več vsebine kot kdor koli drug. Imamo že davno ustaljene sisteme za pridobivanje izdane literature in za njeno pre- iskovanje, ko je zakopana v naših ogromnih zbirkah. Pri tem imamo za sabo nekaj stoletij izkušenj. Kljub tem prednostim bodo knjižnice sposobne konku- rirati na novem informacijskem trgu le, če bodo sprejele iste tehnologije, kot jih imajo in uporabljajo njihovi kon- kurenti, za ponudbo svojih zbirk ljudem, ki jih potrebuje- jo, in za načine uporabe teh zbirk. To pomeni vsaj enovit katalog, ki pokaže vse naslove, ki jih imamo in jih lahko dobimo na eni lokaciji. To pomeni obogatitev vsebine in podrobnosti v naših bibliografskih zapisih v pomoč lju- dem pri odločanju, kaj konkretno potrebujejo. In to tudi pomeni razvijanje poenostavljenih metod postavljanja zahtevkov in dostave vsebin med zbirko in uporabnikom ... s poudarkom na skeniranju in digitalizaciji polnih be- sedil kjer koli je to možno. To pomeni, da moramo imeti zamisel in pogum za prenehanje opravljanja stvari, kot so reference in osnovna katalogizacija, ker lahko danes to bolje opravijo drugi. In pripravljeni moramo biti na prevzem vseh prednosti razvoja tehnologij za izboljšanje naših storitev in za zmanjšanje stroškov njihovega zago- tavljanja. Če bomo kos tem nalogam, lahko knjižnicam napovem krasno prihodnost. Javnost nedvoumno hoče to, kar ji lahko ponudimo prav mi, imamo pa tudi orodja, da lahko ponudimo še neprimerno več vsebin na mnogo prijaznejši način kot doslej. Če pa smo nepripravljeni ali nesposobni za takšne naloge, bodo ta ista orodja omogočila našim konkurentom, da bodo prevzeli ponudbo teh storitev na- mesto nas. Mi smo tisti, ki moramo izbrati. Upam, da bomo izbrali modro! Iz angleščine prevedel Franci Pivec.