OZ 2005/4

M 265 ORGANIZACIJA ZNANJA 2005, LETN. 10, ZV. 4 • OSICB (biotehnika) – Univerza v Ljubljani, Biotehni- ška fakulteta, • OSICM (medicina) – Univerza v Ljubljani, Medicin- ska fakulteta, IBMI, • OSICD (družboslovje) – Univerza v Ljubljani, Fakul- teta za družbene vede, • OSICH (humanistika) – Znanstvenoraziskovalni cen- ter SAZU. OSIC-i sodelujejo pri optimiranju metodoloških osnov vodenja bibliografij raziskovalcev ter spremljajo in nadzirajo ustreznost razvrstitve bibliografskih enot raziskovalcev po veljavni tipologiji dokumentov/del za vodenje bibliografij v sistemu COBISS.SI. Na- loge centrov koordinira IZUM, ki si prizadeva, da bi OSIC-i sodelovali tudi pri razvoju enotnega splošnega kontroliranega slovarja za sistem COBISS.SI (Splošni geslovnik COBISS.SI) in pri vrednotenju kakovosti bibliografskih zapisov (z vidika vsebinske obdelave), ki jih kreirajo posamezne knjižnice. Do 30. 9. 2005 so OSIC-i verificirali 28.297 bibliograf- skih zapisov in pri tem ugotovili 1.768 nepravilnih raz- vrstitev bibliografskih enot po tipologiji. Pri tem je zani- mivo, da je bilo največ nepravilnosti ugotovljenih na po- dročju medicine, kjer se vnos podatkov v COBISS izvaja pretežno centralizirano preko Instituta za biomedicinsko informatiko (IBMI). Verificirani zapisi Spremenjene tipologije število % OSICN 6.363 202 3,2 OSICT 5.017 218 4,3 OSICB 1.680 31 1,8 OSICM 3.421 608 17,8 OSICH 4.004 74 1,8 OSICD 7.812 635 8,1 Skupaj 28.297 1.768 6,2 Tabela 2: Število verificiranih zapisov KATEGORIZACIJA BIBLIOGRAFSKIH ENOT PRI NJIHOVEM VREDNOTENJU Posamezno bibliografsko enoto je mogoče kategorizirati glede na njen pomen ali “težo” (pri vrednotenju razisko- valne ali kakršne koli druge uspešnosti). Kategorizacijo določajo merila institucije, ki vrednoti uspešnost raziskovalcev. Kriteriji ARRS in univerz so različni in se tudi spreminjajo, zato ni dopustno, da bi rezultate kategorizacije vpisovali v bibliografske zapise v sistemu COBISS.SI. Če so merila jasna, je mogoče postopek kategorizacije avtomatizirati. Ali posamezna bibliografska enota sodi v eno ali drugo kategorijo, lahko ugotovi računalnik s kombinacijo informacij iz različnih baz podatkov, nikakor pa razvrstitev ne sme biti odvisna od subjektivne presoje kogar koli. Po dosedanji metodologiji ARRS se znanstvene publika- cije vrednotijo in točkujejo po naslednjih kategorijah: • SCIE/x – članki v revijah, ki jih indeksira SCI Expan- ded (glede na faktor vpliva), • SSCI/y – članki v revijah, ki jih indeksira SSCI (glede na faktor vpliva), • AHCI – članki v revijah, ki jih indeksira A&HCI, • MBP – članki v revijah, ki jih indeksirajo mednarod- ne specializirane baze podatkov, • SLOR – članki v izbranih slovenskih revijah, če niso vključeni v predhodne kategorije, • MZZ – monografije, izdane pri mednarodnih (znan- stvenih) založbah, • NZZ – monografije, izdane pri slovenskih nacionalnih (znanstvenih) založbah, • DRZ – monografije, izdane pri drugih založbah, • NK – nekategorizirano. Pri tem se pojavljajo številni problemi, ki bodo zago- tovo zahtevali spremembo meril za vrednotenje bibli- ografskih kazalcev raziskovalne uspešnosti. Najbolj sporna je vsekakor kategorizacija monografij glede na založbo. Primer kategorizacije znanstvenih publikacij raziskovalca dr. Slavoja Žižka po doslej veljavni metodologiji ARRS je prikazan v tabeli 3. Tabela 3: Kategorizacija znanstvenih publikacij dr. Slavo- ja Žižka