OZ 2005/4

M 267 ORGANIZACIJA ZNANJA 2005, LETN. 10, ZV. 4 Izvle~ek Informacijsko infrastrukturo v prispevku obravnavamo kot ustaljen osnovni pogoj pridobivanja dodane vrednosti v smislu učinkovitega dostopa do informacij javnega značaja. Storitve informa- cijske družbe so tipični primer infrastrukturne dejavnosti, ki to postanejo v trenutku, kadar jih neko okolje vzpostavi kot konvencijo ali normo. V nadaljevanju prispevka razgradimo potrebo po trans- parentnosti dostopa do znanstvenih informacij ter preko tega argumentiramo potrebo po obravnavi javnega segmenta knjižničnih in bibliografskih sistemov kot ključnega vira informacij javnega značaja. Na konkretnem primeru pokažemo, katere štiri aktivnosti je treba izvesti za doseganje učinkovitega, integralnega in kooperativnega pristopa za uporabo tovrstnih sistemov na geopolitič- no zaokroženem področju držav Srednjeevropske pobude (CEI). Klju~ne besede informacijska infrastruktura, storitve informacijske družbe, informacije javnega značaja, dostop do znanstvenih informacij, Srednjeevropska pobuda (CEI) Abstract In this paper, information infrastructure is treated as a constant condition to obtain added value in the form of effective access to public sector information. Services provided by the information society are a typical case of infrastructure activities, which are defined as such the moment they are placed in an environment as norms and standards. The paper further explores the need for better transparency of public sector information and on this basis argues the need to treat the public seg- ment of library and bibliographic systems as the key source to such information. The specific case shows which four activities have to be performed to achieve effective, integral and cooperative access in order to use such systems within the entire geopolitical area of the Central European Initi- ative countries. Keywords information infrastructure, information society services, public sector information, access to scien- tific information, Central European Initiative (CEI) UVOD Razvoj računalniških sistemov je predvsem z razvojem osebnih računalnikov privedel k uporabi in “odkrivanju” ne zgolj tehnologije, temveč tudi njene vsakodnevne aplikativnosti. Vzporedno s tem je nastajal izjemno ob- sežen in glede možnih interpretacij mnogokrat raznolik terminološki aparat, preko katerega predvsem strokovna javnost, ki nikakor ni omejena zgolj na računalniško- informacijsko provenienco, hote ali nehote vpliva tudi na širši krog dejanskih in potencialnih uporabnikov. 1 Konvencionalni pristop z delitvijo na strojno/infrastruk- turni del in programsko opremo, ki posredno odraža tudi elektronske/digitalne storitve, je vse bolj preživet. V REGIONALNI VIDIKI INFORMACIJSKO-STORITVENE INFRA- STRUKTURE ZA ZAGOTAVLJANJE PREGLEDNOSTI RAZISKOVAL- NIH INFORMACIJ József Györkös Fakulteta za elektrotehniko, ra~unalni{tvo in informatiko In{titut za informatiko Maribor, Slovenija IZUM Institut informacijskih znanosti Maribor, Slovenija Kontaktni naslov: gyorkos €uni-mb.si terminološke diskusije, ki sicer doživljajo poskuse usta- litve v obliki do različne ravni formaliziranih glosarjev, vse bolj posega tudi zakonodajni aparat. Pri tem velja posebej omeniti elektronske komunikacije 2 in storitve informacijske družbe. 3 Vpliv s tehnologijo omogočenih možnosti novih storitev je priznana inovativna kategorija in predstavlja temeljito transformacijo od “atomov k bi- tom” (Negroponte, 1996) ter po večjem številu avtorjev predstavlja dovolj temeljito družbeno-ekonomsko katego- rijo, ki zasluži tudi svoje preimenovanje v informacijsko družbo (Perez, 2003). Uvodoma se bomo posvetili pojmu infrastruktura, čigar razumevanje je zaradi pogostosti uporabe mnogokrat