OZ 2005/4

NAGOVOR Milan Predan, namestnik generalnega direktorja Srednjeevropske pobude Trije razlogi so, zakaj je Srednjeevropska pobuda (SEP) finančno podprla to konferenco. Prvič, na- men konference je v sozvočju s temeljnimi cilji SEP, ki se od svoje ustanovitve pred 16 leti trudi v okviru svojih zmožnosti zmanjševati razlike med bolj in manj razvitimi deli Evrope. Drugič, države članice SEP, ki so že v Evropski uniji, od maja 2004 jih je skupno 17, so probleme avtomatizacije in digitalizacije knjižnic v glavnem ali v celoti rešile, preostale naše članice iz Jugovzhodne in Vzhodne Evrope, ki na vstop v EU še čakajo, pa tudi na tem področju razvojno precej zaostajajo. In tretjič, naša organizacija se je v zadnjih dveh, treh letih zavestno odločila, da bo s čim večjim deležem raz- položljivega denarja podprla razvoj informacijske družbe v naših nečlanicah EU, saj smo prepričani, da je to ne samo vložek v njihov hitrejši gospodarski in kulturni razvoj, temveč v razvoj demokracije nasploh. Z najsodobnejšo tehnologijo podprte knjižnične mreže, s katerimi se doslej SEP ni ukvarjal, so nedvomno pomembno orodje tega razvoja, zato se nam je zdelo zanimivo in koristno, da se orga- nizacija začne ukvarjati tudi s tem področjem. Obstaja pa še četrti razlog: ko so me pred časom pred- stavniki IZUM-a obiskali na sedežu sekretariata SEP v Trstu s ponudbo, da podpremo ta projekt, se mi je kot rojenemu Mariborčanu zdelo primerno, da mu pomagam pridobiti našo finančno podporo. Srednjeevropska pobuda – mnogi jo bolje poznajo s prvotnimi imeni Pentagonala in Heksagonala – je najstarejša in po članstvu tudi največja regionalna povezava v Evropi, pred večino drugih podobnih regionalnih organizacij pa ima tri pomembne primerjalne prednosti: ima stalni sekretariat v Trstu, dva lastna sklada (sklad pri Evropski banki za obnovo in razvoj, ki ga polni Italija, in Kooperacijski sklad, v katerega denar prispevajo vse države članice), kar ji omogoča, da lahko razvija in tudi sama financira konkretne projekte; s tem pa je zanimiva tudi za druge partnerje (OECD, evropske razvojne banke, Evropsko komisijo itd. ), saj se je možno dogovarjati o skupnih projektih. Na leto SEP vloži v projekte, kakršen je tudi ta konferenca, blizu milijon evrov, k temu pa je treba dodati še približno dva milijona ev- rov za skupne projekte z EBRD. V zadnjem letu smo naše sklade dodatno obogatili s približno pol mili- jona evrov, ki smo jih pridobili z uspešnim kandidiranjem za denar EU; v Trstu imamo posebno ekipo, ki se ukvarja samo s tem, da za naše projekte išče evropsko sofinanciranje. Tako se je predvsem v zadnjih nekaj letih SEP iz povezave, ki je dajala glavni poudarek političnemu sode- lovanju med državami Srednje, Jugovzhodne in Vzhodne Evrope, razvila v organizacijo, ki daje prednost njihovemu projektnemu sodelovanju na najrazličnejših področjih, od malih in srednjih podjetij in prometa do kulture in znanosti. Še vedno sicer organiziramo tudi politične sestanke na vrhu, denimo letno srečanje predsednikov vlad in zunanjih ministrov, a ta srečanja niso več v središču našega delovanja. Posebej velja omeniti tri programe, ki smo jih začeli razvijati v letu 2004 in so povezani s temo te konference: Univerzitetna mreža SEP (z njo financiramo izmenjavo študentov in profesorjev med univerzami v regiji); Znanstveno-tehnološka mreža SEP (omogočamo mladim raziskovalcem iz nečlanic EU, da se izpolnjujejo v najboljših ustanovah v državah EU); in program za izmenjavo tranzicijskih izkušenj (t. i. Know how exchange programme), s katerim finančno podpiramo prenos znanja in izkušenj iz novih članic EU, vključno s Slovenijo, v Jugovzhodno in Vzhodno Evropo. Države članice so se zelo spodbudno odzvale na vse tri programe, zato bo SEP v letu 2006 pred- vidoma še povečal delež denarja zanje, saj ustvarjajo neko otipljivo vrednost, poleg tega pa lahko SEP svojo pomoč “personificira”: študentje in raziskovalci, ki s pomočjo naših štipendij prihajajo na tuje univerze in inštitute, imajo ime in priimek. Prepričani smo, da bo na ta način organizacija tudi v prihodnjih letih upravičila svoj obstoj. Sicer pa lahko več o SEP preberete na spletnem na- slovu www.ceinet.org . Kako lahko SEP konkretno podpre avtomatizacijo knjižnic v nečlanicah EU? Predvsem s sofinan- ciranjem izobraževanja za tiste, ki bodo s temi knjižničnimi sistemi delali. Priporočljivo bi bilo, da bi bila ta usposabljanja organizirana za več držav skupaj, saj dajemo prednost sofinanciranju projektov, v katerih sodeluje čim več držav. Upam, da je ta konferenca tudi začetek bolj sistema- tičnega delovanja SEP na tem področju in trajnejšega sodelovanja med SEP in organizatorji te konference. Ker konec tega leta zapuščam SEP, bom to vsekakor priporočil svojim sodelavcem v sekretariatu v Trstu.