OZ 2005/4

268 ORGANIZACIJA ZNANJA 2005, LETN. 10, ZV. 4 obarvano tudi s subjektivnimi izkušnjami ali strokovnim področjem delovanja. Slovar slovenskega knjižnega jezika (SSKJ, 2004) pojmovanje infrastrukture v eko- nomskem smislu sicer omejuje na objekte, ki omogočajo gospodarsko dejavnost , v publicistični rabi pa dovoljuje tudi širši pomen v smislu nečesa, kar je potrebno za opravljanje kake dejavnosti sploh . Iz tega bomo izpeljali dinamično uporabo izraza infrastruktura, kar pomeni, da njegov pomen razširjamo tudi na raven storitev, in sicer tako, da infrastrukturne postanejo tiste storitve, ki omo- gočajo dejavnosti, ki za svojo rast potrebujejo ustaljene, predvidljive in kar se da dobro definirane temelje mate- rialne ali storitvene narave. V potrditev takšnega razu- mevanja nam lahko služijo tudi nekateri drugi referenčni viri (AHDEL, 2000). Na podlagi zapisane razlage razumevanja pojma infra- struktura informacijske infrastrukture takó ne omejujemo zgolj na npr. ožičenja, omrežja, strojno računalniško opremo in druge fizične komponente, temveč ga razširi- mo v dimenzijo storitev informacijske družbe, kar nam omogoča, da tovrstno razumevanje uporabimo kot izho- dišče za razvojno usmerjeno razmišljanje. Pojem infor- macijske družbe bomo za potrebe tega zapisa razumeli v okviru definicije EU, ki pravi, da je to “družba, na katero vplivajo spremembe v informacijskem, komunikacijskem in tehnološkem sektorju” (CORDIS, 2005). Ob poskusu natančne opredelitve informacijske družbe ne smemo prezreti nekatere predvsem družboslovne vire, ki izražajo dvom v njen obstoj, saj uporaba informacijsko-komuni- kacijskih tehnologij naj ne bi (še) – zgolj s svojo pretežno kvantitativno prisotnostjo – povzročila dovolj vidnih družbenih transformacij (Webster, 2002). Teza je izjemno diskutabilna in ocenjujemo, da jo je mogoče z upošte- vanjem storitev (s poudarkom na principih sindiciranja vsebin, povečevanja zanesljivosti virov in konvergenčnih učinkov interneta in konvencionalnih medijev), ki so se pojavile v preteklih letih in se dnevno pojavljajo, ovreči ali vsaj omiliti, vendar to ni predmet tega prispevka. INFORMACIJSKE INFRASTRUKTURE V INFORMACIJSKI DRUŽBI Tudi v organizacijskem smislu bomo v nadaljevanju in- formacijsko družbo obravnavali na način, kot jo v svojo organizacijsko shemo uvršča Evropska komisija, ki ji posveča poseben direktorat, čigar pristojnosti so, ob in- formacijski družbi od konstitucije nove komisije decem- bra 2004, razširjene tudi na področje medijev. Združitev področij informacijske družbe in medijev je bil pričako- van in ob razumevanju tehnološkega razvoja na področju informacijsko-komunikacijskih tehnologij in storitev, ki tehnologijam sledijo v obliki konvergenčnih učinkov, samoumeven. Vlade posameznih držav članic petindvajseterice zelo različno preslikujejo pristojnosti Direktorata za informa- cijsko družbo in medije v svoje organizacijske strukture. Priča smo dokaj koherentnim ministrstvom (npr. Slove- nija v mandatnem obdobju 2000–2004), organizacijskim enotam v okviru ministrstev, pristojnostim v okviru kabinetov predsednikov vlad ali pa celo popolnoma raz- pršeni obravnavi področja (npr. Slovenija v mandatnem obdobju sedanje vlade), ki v strukturi komisije nastopa kot enoten direktorat. Ne glede na notranjo ureditev posameznih držav članic je razvidno, da Evropska komi- sija svoje aktivnosti na področju informacijske družbe še vedno obravnava v okviru treh stebrov: (a) regula- torno področje, (b) vzpodbujanje s strateško akcijskimi usmeritvami in (c) izraba pridobitev ali raziskovalne dejavnosti. Področje predpisov je relativno ustaljeno, saj je bila s postavitvijo novega regulativnega okvira elektronskih komunikacij presežena razpršenost uravnavanja (nekoč) telekomunikacij in je bila doseženo tudi izjemno po- membno poenotenje pojma elektronske komunikacije ali podrobneje elektronska komunikacijska oprema, omrež- ja, storitve. Strateške akcijske usmeritve so vidne pred- vsem s sprejetjem in izvajanjem akcijskih načrtov tipa eEurope. Glede na iztek veljavnega akcijskega načrta eEurope 2005 je Evropska komisija sredi priprav za nov akcijski načrt i2010 za programsko obdobje 2006–2010, ki bo opredeljeval prispevek t. i. digitalne ekonomije k evropski rasti in zaposlovanju. Pri oblikovanju nove strategije je opazen odmik od reševanja tehnoloških “zaostankov” v posameznih državah petindvajseterice, 4 saj je to področje že popolnoma v domeni gospodarstva. Zato se nastajajoči akcijski načrt usmerja predvsem na področja, ki komplementarno delujejo na izvajanje lani na novo opredeljene lizbonske agende. Tako imenovana izraba pridobitev informacijske družbe je vezana pred- vsem na razvoj novih storitev in na raziskovalne pro- grame Evropske unije (EU) (okvirni raziskovalni pro- grami), kjer so tehnologije informacijske družbe (IST – Information Society Technologies) izjemno močno zastopane. Tudi v tem primeru izraz tehnologije razumemo v širšem, torej tudi storitvenem smislu. Navedba iz prejšnjega od- stavka potrjuje našo odločitev, da pojem informacijske infrastrukture lahko zelo posplošimo in s tem opredelimo vse tisto, kar tvori temeljne potrebe in danosti dela in bivanja v sodobnem informacijsko povezanem svetu ter s tem pogojno rečeno predstavlja dobrino, ki naj bi bila pod razumni pogoji dostopna vsem državljanom. 5 Včeraj še napredne storitve, kot na primer svetovni splet in njegova uporaba v gospodarstvu, je danes samoumevna, to je in- frastrukturna storitev.