OZ 2005/4

M 269 ORGANIZACIJA ZNANJA 2005, LETN. 10, ZV. 4 INFORMACIJE JAVNEGA ZNA^AJA KOT INFRASTRUKTURA Informacije javnega značaja in njihovo uporabo v Repu- bliki Sloveniji opredeljuje Zakon o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ, 2003). Na ravni EU področje ureja direktiva, ki že v svojem imenu pove, da naj bodo informacije javnega značaja ponovno uporabljene, pogoj- no rečeno eksploatirane tako, da z dodajanjem vrednosti tvorimo nove izdelke in storitve. 6 V javnosti uveljavljanje tovrstnih zakonov vse preveč spremlja vidik razbijanja domnevne konspirativnosti dela državnih organov in do- stop do informacij, ki so bile doslej dejansko ali domnev- no tajne ali pa zadržane ne glede na to, da ne vsebujejo ničesar, kar bi bilo lahko obravnavano kot izjema pri dostopu. 7 Z vidika obdelave informacij in informacijsko- komunikacijskih tehnologij nas mnogo bolj kot dostop do posameznih dokumentov zanimajo nizi podatkov iz različnih uradnih virov, katerih minimalni značilnosti sta verodostojnost in ažurnost. Raziskave o neučinkoviti izrabi in neprimernem pristopu do informacij javnega značaja v primerjavi z Združenimi državami Amerike in Japonsko so bile v okviru EU izve- dene že v poznih devetdesetih letih. Zelo znana je t. i. ze- lena knjiga o informacijah javnega značaja kot ključnem viru za Evropo in njen razvoj. 8 Študija ugotavlja, da naj- več informacij proizvede javni sektor in da te informacije niso dovolj izrabljene, ter sugerira, da naj jih gospodarske družbe in drugi uporabijo kot “surovino” pri izdelkih z dodano vrednostjo, kot so na primer sistemi za podporo odločanju v najširšem smislu. Študija je na to področje vpeljala tudi idejo ustvarjanja zahtev , saj se strokovna in širša javnost večinoma ne zaveda potenciala, ki ga tako ustvarjene nove storitve vsebujejo. V tej razpravi ne sme- mo prezreti, da je bil dokument objavljen že leta 1998, direktiva pa je bila sprejeta šele leta 2003. V zaključku študija sugerira, da naj bi se EU zgledovala po ZDA, kjer je pretok informacij javnega značaja stroškovno bistveno manj obremenjen ali pa celo brezplačen. Omenjeni študiji je sledil dokument Evropske komisije, ki je postavil eksploatacijo informacij javnega značaja v okvir takrat veljavnega Akcijskega načrta eEurope 2002 in je bil poimenovan “Okvir EU za izrabo informacij javnega sektorja”. 9 Dokument je bil predhodnica zgoraj omenjene direktive o ponovni uporabi informacij javnega sektorja. Pri tem je eksploatacijo ali izrabo zamenjal pri- mernejši izraz ponovna uporaba , kar pa ni privedlo do vsebinskih sprememb. Iz dokumenta, ki je nastal v okviru akcijskega načrta eEurope 2002, izvira, da bi vrednost trga informacij javnega sektorja lahko dosegla sedemde- set milijard evrov, kar bi ta trg glede na njegov odstotek v BDP (1,4 %) takrat umestilo med tiskarsko založniški sektor (1,7 %) in tekstilno industrijo (1,0 %). Dokument je definiral tudi osem ključnih načel, ki so bila vgrajena v kasnejšo direktivo in tudi v slovenski Zakon o dostopu do informacij javnega značaja: (1) vodilno načelo: kjer koli so na voljo tovrstne informacije, mora biti omogoče- na njihova ponovna uporaba v komercialne namene, (2) izjeme glede ponudbe morajo biti jasno in nedvoumno opredeljene, (3) skladnost s pravili zaščite podatkov, (4) skladnost s pravili intelektualne lastnine, (5) enakoprav- nost odjemalcev (brez ekskluzivnosti), (6) stroški dostopa do informacij, (7) omejitev glede zahtev po vnaprej defi- niranih formatih, (8) obstoj katalogov podatkovnih virov. COBISS KOT POTENCIALNA INFRASTRUK- TURA V DRŽAVAH SREDNJEEVROPSKE POBUDE Ministri srednjeevropske pobude ( CEI – Central Euro- pean Initiative ), 10 pristojni za telekomunikacije in infor- macijsko družbo, so septembra leta 2004 v času pred- sedovanja Republike Slovenije sprejeli sklepe, v katerih so pozvali k povečani pozornosti do ključnih poudarkov razvoja informacijske družbe, kot so dostopnost informa- cij, izobraževanje in premagovanje digitalne ločnice. 11 V tej luči je bila Konferenca COBISS 2005 izvedbeno nadaljevanje ministrskih zaključkov, 12 ki v drugi točki neposredno naslavljajo potrebo po odprtem dostopu do informacij. Za manj razvite države sedemnajsterice Srednjeevropske pobude je značilno zaostajanje v temeljni infrastrukturi, ki otežuje razvoj naprednejših storitev, kot so na primer knjižnični sistemi in sistemi za zbiranje in diseminacijo znanstvenih informacij. Zaradi tega zahteva naslavljanje razvojnih priložnosti v omenjenih državah temeljito in prednostno obravnavo vprašanj, ki so v evropski petin- dvajseterici že presežena. Projekt GREAT-IST, 13 ki poteka v 6. okvirnem raziskovalnem programu EU, naslavlja prav ta problem in naj bi v kratkem (2006) postregel z odgovori na kompleksno vprašanje prenosa zakonodajnih okvirov in njihovega vpliva na liberalizacijo elektronskih komunikacij kot prvega pogoja za razvoj naprednih sto- ritev. COBISS.Net kot vir informacij javnega zna~aja COBISS.Net je virtualno okolje kooperativnih online bibliografskih sistemov in storitev, ki združuje kapacitete pogodbenih partneric na ozemlju Zahodnega Balkana. Ocenjujemo, da je za nadaljnjo širitev in poglobitev pri- sotnosti sistema v teh okoljih in v državah Srednjeev- ropske pobude izjemnega pomena pozitivno pojmovanje informacij javnega značaja, kot je to primer v zakonodaji Republike Slovenije. V skladu s 4. členom Zakona o do- stopu informacij javnega značaja (ZDIJZ) je le-to “infor- macija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa