OZ 2005/4

270 ORGANIZACIJA ZNANJA 2005, LETN. 10, ZV. 4 se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljnjem besedilu: dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb.” IZUM, Institut informacijskih znanosti, je v skladu z zakonom kot izvajalec služb s področja raziskovalne dejavnosti uvrščen v katalog organov zavezancev po ZDIJZ, isto- časno pa je tudi storitvena ponudba instituta (npr. sistema COBISS in SICRIS 14 ) informacija javnega značaja. Izhodi{~a uspe{nega oblikovanja skupnega prostora zbiranja in diseminacije bibliote~nih in znanstvenih podatkov Pri doseganju skupne gradnje in oblikovanja skupnega prostora zbiranja in diseminacije bibliotečnih in znan- stvenih podatkov izhajajmo iz empirične ugotovitve na podlagi uspešne implementacije v treh državah Za- hodnega Balkana. Večletne izkušnje kažejo, da je sistem COBISS.Net v obliki, kot je zastavljen (pokriva knjiž- nične in bibliografske informacije v najširšem smislu ter zagotavlja večjezikovno podporo), okolje, ki je pri- merno ne zgolj za podporo knjižnicam, temveč v smislu dodane vrednosti tudi za oblikovanje pomembnega segmenta Evropskega raziskovalnega prostora 15 (ERA – European Research Area). Koncept evropskega razis- kovalnega prostora temelji na ustvarjanju t. i. notranjega trga tudi v znanosti, vsebuje pa idejo prostega pretoka znanja, raziskovalcev in tehnologije s ciljem izboljšanja sodelovanja, vzpodbude tekmovalnosti in doseganja boljše razporeditve virov. Trdimo, da uporaba sistema COBISS.Net na geopolitično izjemno zanimivem ob- močju, ki ga označujejo države, uvrščene v različne kategorije glede približevanja EU, lahko s transparent- nostjo, ki jo ponuja, in s tem z možnostjo uravnavanja nacionalnih politik na področju znanosti bistveno pri- speva k poglobljeni interpretaciji doseganja konceptual- nih temeljev evropskega raziskovalnega prostora. V nadaljevanju predstavljamo štiri osnovne pogoje, ki po našem mnenju omogočajo širjenje sistema COBISS.Net. Vsak od njih posega v različne strukture od politično-od- ločevalskih do izvedbenih. Da bi zagotovile regionalno vseobsežnost kakovostnih in vzajemno izmenljivih po- datkov, bi morale države, ki si želijo uresničiti zgoraj opisane cilje Evropskega raziskovalnega prostora, sprejeti naslednje obveze: (a) Politična odločitev ali obveza posamezne države SEP, da vlaga v storitve informacijske družbe z zavedanjem o po- membnosti javne dostopnosti knjižničnih in raziskovalnih informacij. (b) Zagotovitev temeljnih infrastrukturnih pogojev glede potrebne računalniške opreme in predvsem širokopa- sovne povezave v svetovni splet z ustrezno kakovost- jo akademsko-raziskovalnega omrežja (preferenčna rešitev) ali ustrezno cenovno dostopnostjo komercial- nih ponudnikov interneta. (c) Sklenitev pogodbenega razmerja s ponudnikom siste- ma COBISS.Net ob čim bolj učinkoviti shemi uvaja- nja, kot so donacijski aranžmaji na podlagi bilateral- nih sodelovanj programa SEP ali drugih mednarodnih organizacij, kot je na primer razvojni program Zdru- ženih narodov UNDP (United Nations Development Program). (d) Ustrezna usposobljenost osebja, ki sistem uporablja in ki zagotavlja pomoč končnim uporabnikom; za sistem bibliografskih zapisov je izjemnega pomena tudi in- teres posameznih raziskovalcev in odločevalcev pri oblikovanju nacionalnih politik na področju znanosti. ZAKLJU^KI Razumevanje infrastrukture smo v prispevku utemeljili na razlikovanju med konvencionalnim in inovativnim. Ne glede na to, ali gre za naprave ali storitev, ki je omogoče- na z uporabo teh naprav, lahko na področju informacijske družbe kot infrastrukturo opredelimo tako same informa- cijsko-komunikacijske tehnologije, kakor tudi storitve. Opredelitev in argumentacijo dejstva, da neka dejavnost pridobi status infrastrukture, smo izpeljali preko navezave na pozitivno pojmovanje konvencionalnega v luči usta- ljenega, predvidljivega in varnega (strojne in programske opreme, storitev) v službi širše množice uporabnikov. V nadaljevanju članka smo podrobneje osvetlili možnost uporabe COBISS.Net-a kot infrastrukture za zbiranje in diseminacijo znanstvenih informacij v prostoru Srednje- evropske pobude. Opredelitev štirih aktivnosti za uspeš- nost doseganja tega cilja, v katerih so ob stabilni tehnolo- ško-storitveni zasnovi zapisane predvsem organizacijske potrebe in tudi ustrezna politika na področju znanosti v ciljnih državah, predstavlja preslikavo političnih opre- delitev ministrskega srečanja Srednjeevropske pobude v izvedbeni model zagotavljanja preglednosti znanstvenih informacij, ki temelji na načelu dostopa do informacij javnega značaja. Opombe 1 Število uporabnikov interneta je glede na omreženo uporabo računalnikov postalo edino realno merilo prodora informaci- jsko-komunikacijskih tehnologij med prebivalstvo. Iz zadnjega poročila Evropske komisije v okviru Svetovalne skupine eEurope (EC ISM, 2005) lahko razberemo, da je leta 2004 imelo dostop do interneta v državah EU v povprečju 41 (EU-15) ali 38 (EU-25) odstotkov prebivalcev. Slovenija izstopa ne zgolj zaradi relativno visoke stopnje uporabe (41 %) temveč tudi in predvsem zaradi z 28 % največjega števila uporabnikov interneta na mobilnih napra-