OZ 2005/4

272 ORGANIZACIJA ZNANJA 2005, LETN. 10, ZV. 4 Izvle~ek Za nemoteno delovanje sistema COBISS je potrebna najboljša računalniška in komunikacijska tehnologija, še posebej danes, ko uporabniki pričakujejo, da servisi COBISS delujejo nemoteno 24 ur vse dni v tednu. Osnova za uspešno delovanje sistema COBISS so seveda zmogljive komunika- cije, ustrezni strežniki ter zagotovljeni pogoji za neprekinjeno delovanje. V nadaljevanju je opisano stanje opremljenosti knjižnic v sistemu COBISS.SI in priporočila za nabavo potrebne računalniške opreme. Klju~ne besede Arnes, omrežje GÉANT, strežniki COBISS, RFID Abstract In order to achieve smooth operation of the COBISS system, the best computer and commu- nication technology has to be used, especially now when 24/7 functioning of the COBISS services is expected by the users. The COBISS system operates efficiently because enhanced communications and appropriate servers are used, and conditions for trouble-free operation are assured. The paper further describes the level of computerisation of libraries, participating in the COBISS.SI system, as well as recommendations for the purchase of the necessary com- puter equipment. Keywords Arnes, GÉANT Network, COBISS servers, RFID KOMUNIKACIJE Knjižnice uporabnikom ponujajo čedalje več informacij. Zraven servisov COBISS ima veliko knjižnic še e-točko, kiberkavarno ali kak drug prostor, kjer je uporabnikom omogočen dostop do interneta. Na osnovi izkušenj pri- poročamo, da si knjižnice uredijo komunikacije ustrezne kapacitete, in sicer: • za manjše knjižnice (do 5 delovnih mest) je priporoč- ljiva podatkovna hitrost med 2 in 10 Mb/s, • za srednje velike knjižnice (od 6 do 20 delovnih mest) je priporočljiva podatkovna hitrost med 10 in 100 Mb/s, • za velike knjižnice (nad 20 delovnih mest) je pripo- ročljiva podatkovna hitrost med 100 Mb/s in 1 Gb/s ali več. V Sloveniji Ministrstvo za kulturo skupaj z lokalnimi skupnostmi financira nakup računalniške opreme in ko- TEHNOLOGIJE ZA COBISS Branko Zebec, Slavko Šerod Institut informacijskih znanosti, Maribor Kontaktni naslov: branko.zebec €izum.si, slavko.serod €izum.si munikacij v splošnih knjižnicah. Te že imajo komunika- cijsko opremo, ki omogoča dostop do interneta s hitrostjo 10 Mb/s, nekaterim celo 100 Mb/s, trem od desetih osrednjih območnih knjižnic pa 1 Gb/s. Nekatere splošne knjižnice pa še vedno nimajo ustrezne komunikacijske povezave, ki bi omogočala višje podatkovne hitrosti. Zato predlagamo, da poskušajo knjižnice, če je le možno, vzpostaviti povezavo do interneta z lastnim optičnim kablom, saj bi s tem omogočile najnižjo ceno pa tudi možnost nadaljnje nadgradnje komunikacijske opreme za višje podatkovne hitrosti. Na slovenskem trgu telekomunikacij je vse živahnejša konkurenca, zato Telekom Slovenije ni več edini ponudnik storitev. Konkurenčna podjetja so kabelski operaterji (Tri- era, Telemach ...), privatna podjetja (npr. Siol, T2) ipd. Pri morebitni zamenjavi operaterja je zelo pomembno, da si knjižnice zagotovijo vsaj enako kakovost komunikacij, kot jo imajo sedaj v omrežju ARNES.