OZ 2005/4

274 ORGANIZACIJA ZNANJA 2005, LETN. 10, ZV. 4 STREŽNIKI ZA COBISS2 Arhitekturo sistema COBISS je IZUM zastavil leta 1987, ko je bila izbrana tudi tehnološka osnova sistema. To so bili računalniki VAX/VMS v omrežju DECNET s terminalskim pristopom. Temu je sledilo uvajanje novih tehnologij HPAlpha, Itanium in komunikacijski protokol TCP/IP. Druga generacija aplikativne programske opreme (COBISS2), ki vključuje segmente COBISS2/Katalogi- zacija, COBISS2/Izpisi, COBISS2/Izposoja in COBISS/ OPAC danes deluje v računalniškem okolju Itanium in HPAlpha (proizvodnja bo zaključena v letu 2006), ope- racijskem sistemu OpenVMS ter protokolu TCP/IP. Letos nam je s pomočjo podjetja HP uspel prenos programske opreme COBISS2 na Itanium. HP nam je zagotovil brez- plačni testni računalnik Itanium RX2620. V knjižnicah se število strežnikov COBISS2 v sistemu COBISS.SI zmanjšuje s 55 v letu 2004 na 20 strežnikov v letu 2005, v 2006 pa je načrtovano zmanjšanje na okrog 5 strežnikov. Razlogi za zmanjševanje števila strežnikov v COBISS.SI: • zmanjšanje stroškov vzdrževanja in obratovanja (ob- nova opreme, zmogljivejši strežniki, manj potrebnega dela), • zagotovitev 24-urnega delovanja servisov COBISS (neprekinjeno napajanje, agregati, klimatske naprave, dežurstvo ...), • lažji in cenejši prehod na COBISS3 (hitra komunika- cijska povezava med strežniki C2 in C3, licenciranje programske opreme – Oracle). STREŽNIKI ZA COBISS3 Leta 1997 se je začel razvoj tretje generacije aplikativne programske opreme (COBISS3) z novo tehnologijo (pro- gramski jezik java na operacijskem sistemu Windows, Li- nux, Solaris ali HP-UX, baza podatkov ObjectStore). Arhi- tekturne značilnosti programske opreme COBISS3 so: • grafični uporabniški vmesniki, • ločitev podatkov o zalogi od bibliografskega zapisa in s tem ločitev segmenta COBISS/Katalogizacija od lokalnih aplikacij spremljanja nabave knjižničnega gradiva in kontrole dospetja serijskih publikacij, • prenos pristojnosti za upravljanje z lokalnimi aplikaci- jami na odgovorne sodelavce v knjižnicah, • vnos podatkov in iskanje tudi v drugih pisavah (cirili- ca, grška, arabska pisava idr.), • povečanje fleksibilnosti programske opreme z vidika možnosti namestitve zunaj Slovenije, • izpisi v standardnih formatih (SGML/HTML), • uveljavitev objektnega pristopa, • troslojna zasnova (uporabniški in aplikacijski nivo ter nivo baze podatkov), • čim manjša odvisnost od strojne opreme in operacij- skih sistemov, • uvedba tehnologij za internetne/intranetne aplikacije, • vpeljava standarda UNICODE (ISO 10646). Ker so izkušnje pokazale, da razvoj sistema za uprav- ljanje baz podatkov ObjectStore ni izpolnil pričakovanj, načrtujemo prehod na bazo podatkov Oracle. Programska oprema COBISS3 je razvita na osnovi objek- tne tehnologije. Zato so bila v proces razvoja programske opreme vključena nova orodja za objektno analizo, načr- tovanje, izvedbo konfiguracij in upravljanje z njimi. Tudi strežniki COBISS3 so praviloma nameščeni v pros- torih IZUM-a. KONFIGURACIJA RA^UNALNI[KE IN- FRASTRUKTURE V IZUM V prostorih IZUM-a so zagotovljeni pogoji za neprekinje- no delovanje servisov COBISS.SI in vsa potrebna raču- nalniška in komunikacijska infrastruktura, in sicer: • grozd strežnikov za COBISS2; vzajemni katalog (CO- BIB.SI) in za lokalne baze podatkov COBISS2 za več kot 250 knjižnic, • grozd strežnikov za COBISS3; za preko 50 knjižnic, • strežniki za podporo sporočanju in upravljanju v siste- mu SICRIS, • diskovni polji SAN velikih zmogljivosti za podatke COBISS2, COBISS3, SICRIS itd., • knjižnice za arhiviranje podatkov kapacitete 600/300 GB po kaseti, • vsi strežniki, diskovno polje SAN in knjižnice so med seboj povezane s stikali 4 Gb/s ali 2 Gb/s, • redundantna povezava na omrežje ARNES s pasovno širino 1 Gb/s, • vse komponente imajo redundanco, tj. koncept "ena napaka ne ustavi sistema", • delovanje servisov COBISS je 24x7. DELOVNE POSTAJE V splošnih knjižnicah smo letos izvedli anketo, kako so opremljene z delovnimi postajami in kakšne so njihove potrebe po novih. Najbolj zanimiv je podatek, da je v splošnih knjižnicah še vedno preko 550 videoterminalov, ki bi jih knjižnice želele zamenjati z osebnimi računalni- ki. Za delo v COBISS3 pa knjižnice načrtujejo nabavo še dodatnih 350 osebnih računalnikov.