OZ 2005/4

NAGOVOR Dr. Jože Fla{ker, Agencija RS za tehnolo{ki razvoj Pozdravljam vas v imenu Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo (MVŠZT), ki od samih začetkov stoji ob strani IZUM-u in je glavni financer razvoja sistema COBISS. Veseli me, da so rešitve, ki smo jih razvili za potrebe slovenskega knjižničarstva, upoštevane in sprejete v vse širšem krogu držav. Za Slovenijo je gotovo prestižnega pomena, da ima na pomemb- nem področju sodobne informacijske podpore znanju takšen razvojni institut, ki je enakovreden partner v mednarodni konkurenci in ki uživa zaupanje strokovne javnosti v Srednji Evropi. V dosedanjem razvoju informatizacije je slovenska vlada financirala mnoge projekte, a le redki so takšne kakovosti, da jih lahko kot sisteme ponudimo drugim. COBISS pa je takšen sistem in mor- da se nam zdi celo preveč samoumevno, da ga imamo in da odlično izpolnjuje svojo funkcijo, nanj je navezanih že blizu 300.000 rednih uporabnikov. Mnoge države so za ta namen vložile bistveno višja sredstva, pa nimajo tako uspešnega knjižnično-informacijskega sistema. To je nedvomno zasluga IZUM-a, ki je našel pravo pot v Sloveniji in je sposoben učinkovito pomagati tudi drugim državam, ki se odločajo za sistem COBISS. Ministrstvo bo podpiralo takšen razvoj, ker je za informacijske sisteme pomembno, da se širijo, saj je to dodatna kakovost za vse uporabnike. IZUM ima gotovo potencial, da postane regionalno središče za avtomatizacijo knjižnic in ni dvoma, da je to zdrava ambicija, ki sovpada z razvojno strategijo Slovenije. Naša država je pred zelo pomembnimi razvojnimi odločitvami, kar vzbuja različne odzive, vendar je to ob podobnih najavah globljih sprememb pričakovana stvar. Kot je znano, je sedanja vlada le prevzela dokument o strateškem razvoju, ki je bil skoraj soglasno sprejet. Napovedane reforme so njegova konkretizacija in odpore do njih si lahko razlagamo le na en način: nekateri strategije niso vzeli resno! To ne bi bilo prvič, da pri nas sprejemamo dokumente zaradi leporečja, zavračamo pa njihovo realizacijo. Zato imamo že celo skladovnico sprejetih programov za spremembe, dejansko stanje pa ostaja nespremenjeno. Prva stvar, ki izhaja iz sprejete strategije, je odločilna vloga znanja. Konkretno to pomeni, da se bistveno povečuje odgovornost vseh, ki sodelujejo v procesih generiranja, razširjanja, shranje- vanja in uporabe znanja. Če je znanje odločilen razvojni vir, potem ni več dopustno, da se z njim ravna tako improvizirano, nepovezano in potratno, da se ga dobršen del kar izgubi. To velja tako za posameznike, organizacije, kot tudi za nacijo – vsi bi morali skrbno voditi bilance znanja, ker je vredno več od denarja. Te dni smo zaprepadeni zaradi ropa v bančne sefe SKB – kdo pa je bil zaprepaden ob izgubi neverjetne banke znanja nekdanjega TAM-a? Tu smo pri jedru razumevanja sedanje vladne politike: napišimo to, kar resno mislimo, in kar je napisano, bomo tudi izvedli. Knjižnice so ob podpori COBISS-a skrbnice velikanske zaloge znanja. Če se to znanje ne uporab- lja, nima vrednosti, zato je glavna odgovornost knjižničnega sistema, da omogoča uporabo nakopi- čenega znanja: • Če znanje v knjižnici je, pa ga sploh ni mogoče najti in ga je treba zato na novo kreirati, gre ta nepotrebni strošek na dušo knjižničarjev. Knjižnica se je izkazala za zgrešeno investicijo. • Če znanje v knjižnici je, pa traja in traja, da se do njega dokopljemo, gre zamuda na rovaš knjižnice. To je lahko zelo drago, saj je splavala po vodi konkurenčna prednost. • Če znanje v knjižnici je in je tudi takoj na razpolago, je knjižnica s tem potrdila svojo veljavo. • Če znanja v knjižnici ni, pa so knjižničarji priskrbeli manjkajoče znanje od drugod, so s tem dokazali, da so aktiven dejavnik v razvojnem procesu. Naj bo to le ilustracija, kako je mišljena odgovornost v razmerah, ki jih uveljavlja nova vlada. Če je to jasno, potem tudi ne more biti dvomov o tem, da bodo knjižnice življenjsko zainteresirane