OZ 2005/4

278 ORGANIZACIJA ZNANJA 2005, LETN. 10, ZV. 4 ti knjižničarji lahko berejo običajne internetne vire brez posebnih orodij. Tako v začetni fazi oblikovanja in delo- vanja ne bo potrebno nobeno posebno orodje, možno pa je, da bomo o tem ponovno razpravljali v prihodnosti. 1.2 Odlo~itev o obsegu Nekaj vidikov o obsegu portala KIZ je že znanih, pred- vsem to, kateri internetni viri bodo sprejemljivi: • vsebina, • oblika. Vsebina Vsebinska definicija obsega je na prvi pogled enostavna – vir mora spadati na področje KIZ. Vendar pa se proble- mi pojavijo zaradi interdisciplinarnosti tega področja. Za namene portala KIZ smo bistvo te discipline definirali nekako v skladu s pregledno tabelo (konspektom): O od- ločitvi se razpravlja, sodelavci podajo svoje ugotovitve in poročajo o problematičnih primerih. Vire, ki spadajo pod mejna področja, vključimo v po- dročje knjižničarstva samo v primeru, če sovpadajo s področjem KIZ. Načelo, da je treba sprejeti vse, kar je za- nimivo za knjižničarje in njihovo delo, se je za ta namen izkazalo kot neprimerno. Tipični primeri so internet, računalništvo in književnost. Tako je npr. članek o računalniški podpori v knjižnicah primeren za portal KIZ. Učbenik ECDL je sicer zanimiv za knjižničarje ter študente knjižničarstva in informatike, vendar pa je presplošen, da bi ga lahko vključili. Vsa ta pravila so bila v poskusni fazi preizkušena in me- nimo, da so primerna. Poleg tega bodo naslednji tematski portali pokrili tudi potrebe po gradivu s teh področij. Kadar smo v dvomih, se ni treba strogo držati tako ostre- ga izbora. Bolje je imeti kakšen vir več, kot pa izpustiti uporabnega. Oblika O definiciji oblike sprejemljivih virov smo temeljito raz- pravljali. Rezultat teh razprav je bil objavljen v dveh pri- ročnikih (splošni in KIZ). Primeri: vrsta vira, problemi pri virih z omejenim dosto- pom, določitev jezikovnega in geografskega območja itd. Na koncu se je izkazalo, da je odločilni kriterij ekonomič- nost. Sodelavci bodo obdelali približno 200 virov na leto, če pri tem upoštevamo izbiro, zahtevno katalogiziranje in preverjanje starih zapisov. Prav zaradi tega je omejitev primerna in ne dopušča kompleksnosti, kot bi bila na pri- mer vključitev vseh čeških virov. Ustrezni viri so na voljo v prostem pristopu, bolj kot član- ki so to večinoma integrirni viri, kot so baze podatkov, spletni portali in spletna mesta kot celote. Geografsko se večinoma osredotočamo na Evropo in na glavne angleško govoreče države (pri čemer je ključni kriterij, v kolikšni meri je literatura s področja KIZ neke države zanimiva za Čehe). Med tujimi jeziki imajo prednost slovaščina, an- gleščina in nemščina. Sodelavci smejo narediti izjemo, če najdejo kakšen pomemben in zanimiv vir. 1.3 Kriteriji Vire s področja KIZ je treba izbrati po naslednjih kriteri- jih: • vsebina, • oblika, • obdelava. Doslej je poskusna faza pokazala, da so nekateri kriteriji pomembnejši od drugih. Kriteriji vsebine Skladno z domnevami morajo imeti prednost vsebinski kriteriji. Nekateri med njimi so se izkazali za pomemb- nejše kot drugi: kriterij vsebinskosti ima odločilno vlogo. Kriterij edinstvenosti je zelo pomemben za spletne doku- mente s področja zakonodaje. Uporabili smo tudi kriterij splošne priznanosti in uglednosti vira, kadar je bilo težko oceniti kakšno zanimivo gradivo. Sicer pa so v poskusni fazi bila spletna mesta skrbno izbrana, zato bo ta kriterij pomemben pri naključnih iskanjih. Kriteriji oblike Kriteriji oblike, med katerimi so glavni enostavno krmar- jenje, podpora uporabnikom, uporaba splošno priznanih standardov, ustrezna uporaba tehnologije, estetika in do- stopnost, niso tako pomembni kot kriteriji vsebine. Ne- kateri med njimi so celo preveč zahtevni. Do zdaj najpo- gosteje uporabljeni glavni kriterij je kriterij dostopnosti. Kriteriji obdelave Pravzaprav o kriterijih obdelave ni mogoče veliko po- vedati (celovitost informacij, spletnih mest in sistema). V poskusni fazi s skrbno izbranimi spletnimi mesti nismo imeli veliko možnosti za njihovo preizkušanje, kar pome-