OZ 2007/1

M T 7 ORGANIZACIJA ZNANJA 2007, LETN. 12, ZV. 1 Inteligentni agenti Pomembno komponento informacijskega portala oz. portala za upravljanje znanja predstavljajo inteligentni agenti. Inteligentni agenti so relativno nova tehnologija na po- dročju informacijskih tehnologij. Omogočajo preisko- vanje vsebine iz različnih virov, predvsem s svetovnega spleta, in posledično pridobivanje različnih informacij. Glavna posebnost pridobivanja podatkov s strani informa- cijskih agentov je ta, da agent praviloma pridobi podatek pri nekem (lahko tudi neznanem) viru, ki se praviloma ne »zaveda«, komu je podatek (pre)dal. Glavni problem področja (informacijskih) inteligentnih agentov, katerega razrešitev bo prispevala k njihovi večji razširjenosti, so tehnike pridobivanja ustreznih informacij iz najdenih po- datkov in pripisovanje pomena najdenim podatkov [8]. Informacijski agent je inteligentni agent, ki ima dostop do množice raznovrstnih in geografsko porazdeljenih informacijskih virov in iz njih, v imenu uporabnika ali drugih agentov, namensko zbira, posreduje ter vzdržuje informacije. Informacijski agent opravlja vsaj eno izmed naslednjih nalog (ibid.): • zbiranje in upravljanje informacij, • strnjevanje in predstavljanje informacij, • inteligentna pomoč uporabnikom. Slika 5: Osnovne zvrsti funkcionalnosti informacijskih agentov Vir: Rupnik in Krisper, 2001. Slika 5 prikazuje osnovne vrste funkcij informacijskih agentov, ki so občrtane z elipso. Poleg tega prikazuje tudi ključne tehnologije, ki se uporabljajo za izvajanje nalog v okviru vsake posamezne vrste funkcij. Pomembnejše med njimi so označene poudarjeno. Govorimo o štirih osnovnih vrstah funkcij ali sposobnostih informacijskih agentov (ibid.): • Sposobnost komunikacije : omogoča komunikacijo z informacijskimi viri (viri na svetovnem spletu, po- datkovne baze itd.), uporabniki in drugimi agenti. Pri komunikaciji z drugimi agenti se uporabljajo agentni komunikacijski jeziki, sicer pa standardni poizvedo- valni jeziki. • Sposobnost sodelovanja : sodelovanje z drugimi agenti lahko temelji na posredovanju storitev, ujema- nju, pogajanju in filtriranju, medtem ko sodelovanje z uporabnikom temelji na tehnikah interakcije. • Sposobnost obvladovanja znanja : agent zbira in vzdržuje znanje o sebi in svojem okolju z različnimi tehnikami, kot so npr. pridobivanje in izkoriščanje ontološkega znanja, metapodatkov, naravnega jezika, podatkovnih formatov ter prijemov strojnega učenja. • Sposobnost obvladovanja nalog : agent obvladuje vse naloge v okviru preostalih vrst funkcij. Področja uporabe pri upravljanju znanja so: iskanje in- formacij na internetu, ki so kakor koli pomembne za pod- jetje (npr. iskanje informacij o konkurenci, tehnologijah, pomembnih za podjetje itd.). Glavni problem tovrstnih agentov so funkcije ocenjevanja, s katerimi ocenjujejo uporabnost najdene informacije in ji pripisujejo pomen. Arhitektura portala za upravljanje znanja Portalna tehnologija nam omogoča sodelovanje, timsko delo, upravljanje vsebine, podatkov in znanja, možnost uporabe poslovne inteligence itd. Arhitekturo portala na sliki 6 predstavlja štirinivojska arhitektura, ki izhaja iz procesa znanja, prikazanega na sliki 1. Štirinivojsko arhitekturo predstavljajo: 1. podatkovni nivo, 2. aplikacijski nivo, 3. komunikacijski nivo, 4. uporabniški nivo. Slika 6: Arhitektura portala za upravljanje znanja