OZ 2007/1

8 ORGANIZACIJA ZNANJA 2007, LETN. 12, ZV. 1 Vsak nivo predstavlja proces znanja. Podatkovni nivo predstavlja nivo ustvarjanja znanja in njegove podproce- se. Na tem nivoju se zbirajo podatki in informacije iz raz- ličnih virov (notranjih in zunanjih). Poteka tudi zajemanje eksplicitnega in tihega znanja. Drugi nivo je aplikacijski nivo, ki v procesu znanja pred- stavlja shranjevanje znanja. Na tem nivoju se podatki preoblikujejo v informacije z nekim pomenom. Poteka prečiščevanje, katerega namen je shraniti v podatkovno bazo znanja samo relevantno znanje in informacije. Med pomembnejše funkcije na tem nivoju spada še indeksira- nje in kategoriziranje. Na tem nivoju so pomembni inte- ligentni agenti, ki so namenjeni iskanju in obdelovanju informacij iz množice porazdeljenih virov na svetovnem spletu in drugih podatkovnih virov. Informacije se opre- mijo z metapodatki. Tretji nivo predstavlja komunikacijski nivo, ki v procesu znanja predstavlja razširjanje znanja. V aplikacijskem nivoju so informacije in znanje lahko shranjene v različ- nih formatih. Komunikacijski nivo omogoča njihovo pre- oblikovanje v običajne formate, npr. XML ali HTML, ki jih je nato možno prikazati uporabniku. Prikaz in uporaba znanja predstavlja četrti nivo. V raziskavi, ki je podrobneje opisana v knjigi “Innova- tions of Knowledge Management”, so avtorji obravnavali 58 primerov informacijskih portalov podjetij. Portale so ocenjevali glede na storitve in procese, ki jih portal omogoča. Najvišja možna ocena je bila 5. Na področju storitev je najboljše rezultate 5 in s tem največjo podporo doseglo poosebljanje (3,22), sledi mu upravljanje vsebine (2,91), deljenje map (2,81), iskanje (2,5), kategorizacija (2,19), delovni tok (2,09), upravljanje z dokumenti (1,86), sodelovanje (1,58) in nazadnje poslovna inteligenca (1,22). Na področju procesov upravljanja znanja portali omogočajo največjo podporo predstavitvi (2,52), sledi iskanje (2,47), shranjevanje (2,13), klasificiranje (2,1), deljenje (1,79), zajemanje (1,36), vzdrževanje (1,34) in generiranje (0,81) 6 [9]. SKLEP Upravljanje znanja vodi k konkurenčni prednosti organi- zacije in k spodbujanju inovacij. Organizacije, ki uprav- ljajo znanje, so na trgu uspešnejše in tudi učinkovitejše. Glede na to, da je treba znanje zbirati, organizirati, distri- buirati in uporabljati, predstavlja sodobna informacijsko- telekomunikacijska tehnologija s svojimi orodji in tehno- logijami primerno sredstvo, s katerim je možno upravljati znanje. Nenehen razvoj informacijske in telekomunikacij- ske tehnologije povzroča, da morajo organizacije slediti temu razvoju, če želijo ohranjati konkurenčno prednost. Nove tehnologije prinašajo nove načine dela, kar lahko pomeni za organizacijo tudi posodabljanje določenih po- slovnih procesov. Z razvojem orodij za skupinsko delo, skupno rabo dokumentov, inteligentnih agentov itd. informacijska tehnologija pomembno vpliva na vse pro- cese znanja, saj je dostop do raznovrstnih podatkov in informacij, njihovo shranjevanje ter prenos v količinah in hitrostih na meji predstavljivosti. Največji potencial za nadaljnji razvoj se kaže na podro- čju inteligentnih agentov, največji problem pa tretnutno predstavlja, kako najdeni informaciji pripisati pomen in uporabnost. Reference [1] Čater, Tomaž (2001). Knowledge management as a means of developing a firm’s competitive advantage. Management [online]. [2] Collison, Chris in Geoff Parcell (2002). Učimo se leteti. Ljublja- na: GV Založba. [3] Uršič, Duško in Aljoša Nikl (2004). Učeča se organizacija. Mari- bor: Management Forum. [4] Dostopno na spletnem naslovu http://baze.znanja.googlepages . com/vlogepriupravljanjuzznanjem. [5] Brizz, Paul (2001). Enterprise Information Portals: An Evolution of Knowledge Management Tools. Knowledge Management [onli- ne]. Dostopno na spletnem naslovu http://www.destinationkm . com/articles/default.asp?ArticleID=286. [6] Firestone, Joseph M. (2003). Enterprise Information Portals and Knowledge Management. New York: Butterworth-Heinemann. [7] Tiwana, Amrit (1999). Knowledge management Toolkit. Pretince Hall. [8] Rupnik, Rok in M. Krisper (2001). Inteligentni agenti kot nov tip aplikativnih sistemov v informacijskih sistemih. Ljubljana: Fakulteta za računalništvo in informatiko. Dostopno na spletnem naslovu http://infolab.fri.uni-lj.si/marko/CRP2001/Clanki/ RokDsi2004IA%20V06.pdf. [9] Montano, Bonnie (2005). Innovations of Knowlwdge manage- ment. Hershey: IRM Press. Opombe 1 Za razliko od informacijskih portalov, ki so orientirani na infor- macije, so ti orientirani na znanje. 2 Te uporabnike lahko imenujemo tudi avtorji znanja. 3 Vsekakor pa je medsebojna interakcija še vedno pomembna. 4 Elektronsko objavljanje vključuje elektronske verzije časopisov, revij ipd. 5 Rezultat je izražen kot povprečna vrednost. Vsaka storitev ali proces je bila ocenjena glede na pet najpomembnejših komponent. Za vsako storitev ali proces je bilo možno doseči od 1 do 5 točk, glede na to, koliko komponent je omogočal izdelek. 6 Iz raziskave lahko vidimo, da morajo proizvajalci portalov za podporo upravljanju znanja izboljšati podporo za kategoriziranje,