OZ 2007/1

M T 11 ORGANIZACIJA ZNANJA 2007, LETN. 12, ZV. 1 KAJ DANES POMENI BITI IZOBRAŽEN Nezaslišan napredek znanosti, tehnologije in inženirstva prinaša nove možnosti za podaljšanje življenja, zdrav- ljenja, ohranjanja zdravja, pospešuje gospodarsko rast, temeljito spreminja proizvodnjo in poslovanje, preob- likuje demokratične procese, ščiti naravno okolje, krepi obrambo države in nasploh izboljšuje vsakdanje življenje. Biti izobražen je nekoč pomenilo poznati zgodovino, književnost in umetnost, danes pa oseba ni izobražena, če ni razgledana tudi v znanosti in tehnološko pismena (The 2020 Commission on Science and Technology of Virginia University, 2001). Floridi v svojem zadnjem članku (2007) pravi, da se kot informacijski filozof ukvarja z novim svetovnim nazo- rom, ki ga oblikujeta informacijska in komunikacijska tehnologija kot tehnologija reontologizacije in vplivata na naša življenja. Drugim, ki znajo to bolje kot on (kot so npr. O´Reilly, 2005; Microsoft Research, 2006; Na- ture, 2006), pa prepušča predvidevanje razvoja znanosti in tehnologij. Duhovito ugotavlja, da obstajata dve vrsti predvidevanj: napačna in srečna. ZIDAKI NOVE ZNANSTVENE REVOLU- CIJE Julija 2005 se je sestala skupina znanstvenikov z med- narodnim ugledom in razpravljala o prihodnosti znanosti do leta 2020 (Microsoft Research 2006), posebej o vlogi in vplivu računalništva in računalniške znanosti na druge znanosti. Skupina je izpostavila sedem glavnih ugotovi- tev: 1. Dogaja se premik od uporabe računalništva kot pod- pore raziskovalnega dela k vključevanju konceptov, orodij in teoremov računalniške znanosti v samo strukturo znanosti. Ta razvoj je osnova nove revoluci- je v znanosti. 1 2. Računalniška znanost je postala osnova za biologijo, kot je npr. matematika za fiziko. Obstaja fundamental- na podobnost med molekularnimi stroji živih celic in računalniškimi avtomati, med računalniško algebro in biološko signalizacijo ter med računalniškimi logič- nimi tokokrogi in regulatornimi sistemi v celicah. To je izhodiščna točka za povsem nov razvoj v biologiji, biotehnologiji in medicini. 3. Koncepti in orodja računalniške znanosti oblikujejo tretjo vitalno komponento zlatega trikotnika, ki ga tvorijo nove matematične in statistične tehnike v zna- nosti, znanstvene računalniške platforme in aplikacije, integrirane v eksperimentalno in teoretično znanost. 4. Brez obotavljanja je treba na novo preučiti naša stališ- ča o računalniški znanosti ter vključiti nova koncep- tualna in tehnološka sredstva računalniške znanosti v druge znanosti. Računalniška znanost je poleg ekspe- rimentov in teorij tretji steber znanosti. 5. Računalniška infrastruktura, ki povezuje podatke, zna- nje in znanstvenike, vodi k preoblikovanju znanstvene komunikacijske paradigme, zlasti znanstvenega publi- ciranja. 6. Ta razvoj ni samo izhodišče za razvoj biologije, bio- tehnologije in medicine, ampak tudi za razvoj računal- ništva. Novo pojmovanje in znanje o bioloških proce- sih so novi zidaki naslednjega stoletja računalništva. 7. Znanstveniki naj bi bili računalniško in matematično pismeni, to pa ima velike posledice za politiko izob- raževanja. Nova znanstvena paradigma pomeni tudi novo ekonomsko dobo „inovacij, temelječih na zna- nosti”, ki so pol stoletja prej temeljile na tehnologiji. Zahvaljujoč tej spremembi je pred nami novi val so- cialne, tehnološke in gospodarske rasti. Po mnenju članov skupine predstavlja kulminacijo ugo- tovitev načrt Towards 2020 science: A draft roadmap, ki stimulira razpravo in usmerja znanstvenike, politike in vlade kot tudi inspirira današnje otroke, da postanejo jutrišnji znanstveniki. Iz teh ugotovitev je skupina izpeljala tri zaključke: 1. V znanosti se začenja nova revolucija. Zidaki te re- volucije so koncepti, orodja in teoremi računalniške znanosti. 2. To je izhodišče za fundamentalni napredek v biologiji, biotehnologiji in medicini ter za razumevanje siste- mov, ki podpirajo življenje na zemlji in od katerih je odvisna usoda našega planeta in naše vrste. 3. Ne smemo spregledati pomembnosti stičišča računal- ništva, računalniške znanosti in drugih znanosti. Skupina je izpostavila tudi 10 priporočil za znanstveno skupnost, politike in predsednike vlad: 1. Postaviti znanost in inovacije, temelječe na znanosti, na vrh političnega programa. 2. Takoj znova premisliti način, na kakšen način izobra- ževati jutrišnje znanstvenike. 3. Pritegniti javnost v znanost. 4. Na novo premisliti, kako financirati znanost in progra- me znanstvene politike. 5. Ustanoviti nove vrste raziskovalnih inštitutov. 6. Na novo spodbuditi računalniško znanost, da se spo- prime z “velikimi izzivi”. 7. Pognati razvoj novih konceptualnih in tehnoloških orodij. 8. Razviti inovativno partnerstvo med javnim in privat- nim sektorjem in tako pospešiti na znanosti temelječe inovacije. 9. Najti boljše mehanizme za finančno vrednotenje inte-