OZ 2007/1

16 ORGANIZACIJA ZNANJA 2007, LETN. 12, ZV. 1 Izvleček V prispevku želimo opozoriti na pomembno vlogo knjižnic in knjižničarjev v informacijski družbi. Glede na prenizek status knjižničarske stroke je ena od možnosti povečanja njenega ugleda tudi knjižničarska zakonodaja. Zelo pomembno pa je tudi, da je z zakonodajo urejeno ustrezno financi- ranje knjižnic. Strokovna vprašanja so stvar knjižničarskih združenj, vsaj v knjižničarsko razvitih državah je tako, v knjižničarsko nerazvitih državah pa se zakonodaja ukvarja tudi s takšnimi zade- vami. Ključne besede informacijska družba, status, knjižničarska zakonodaja, združenje Abstract The paper highlights the importance of the role libraries and librarians play in contemporary in- formation society. Since the status of librarianship is underrated, the library legislation can provide ways of improving the image of libraries. Moreover, it is crucial for the legislation to ensure public funding of libraries. Professional issues should be dealt with by library associations, which is the case in the countries with highly developed library services. In the countries, however, where li- brary culture is at a low level, the legislation also deals with this segment Keywords information society, status, libraries-governing legislation, association KNJIŽNICE IN INFORMACIJSKA DRUŽBA V času nenehno naraščajočih zahtev po informacijah in njihovi dostopnosti morajo knjižnice držati korak z raz- vojem informacijske tehnologije in napredkom komuni- kacij, saj bodo le na ta način lahko omogočale storitve, ki jih današnja družba potrebuje in tudi pričakuje. Ker torej igrajo knjižnice v informacijski družbi pomembno vlogo, si ne morejo privoščiti izoliranosti, četudi se lahko zgodi, da jih razvoj tudi obide. Krepi se tudi spoznanje o vlogi knjižnic pri novih izobraževalnih procesih – z internetom povezati šole in knjižnice številnih držav. Pridružujem se mnenju Južniča (2001), da je to velika priložnost za knjižničarje, da se oblikujejo kot informacijski strokov- njaki, specialisti. Knjižničar je tu mišljen kot tisti infor- macijski strokovnjak, ki usposablja uporabnike za iskanje vseh vrst informacijskih virov. Gre torej za informacijsko opismenjevanje uporabnikov, ki se od klasičnega izob- raževanja razlikuje po tem, da slednje poudarja le učenje oziroma seznanjanje z dejavnostjo knjižnic. So pa pojem VLOGA ZBDS PRI KNJIŽNI^ARSKI ZAKONODAJI Breda Bizjak Lesarska {ola, Maribor Kontaktni naslov: breda.bizjak2 @ guest.arnes.si UVOD Ker ni dvoma, kako pomembne so knjižnic v posamez- nikovem in družbenem življenju, verjetno tudi ni dvoma, da bi jih pri delovanju morala podpirati država. Kulturna politika bi morala z nacionalnim programom omogočati tak razvoj in delovanje knjižnic, da bi le-te lahko kako- vostno delale. Profesionalna in etična načela delovanja knjižnic so odvis- na od stopnje razvoja družbe, v kateri delujejo, zgodovine oziroma tradicije njenega delovanja in institucionalizira- nja njenega obnašanja. Stroki v določeni državi pa vedno koristi spoznanje, kako delujejo knjižnice v drugi državi. Zato so številni bibliotekarji in raziskovalci knjižničarstva že od najzgodnejših časov preučevali, vrednotili in pisali o knjižničarstvu ter za svoje potrebe prirejali knjižničarsko prakso, ki so jo opazili v knjižnicah drugih dežel. Kaj pokaže primerjava naše ureditve knjižničarstva z ureditvijo v drugih državah?