OZ 2007/1

M T 19 ORGANIZACIJA ZNANJA 2007, LETN. 12, ZV. 1 Formalno gledano so pristojnosti ZBDS dokaj omejene, saj deluje v funkciji članic in nima (in ne more imeti) statusa, ki bi bil primerljiv s pomembnejšimi knjižničar- skimi združenji v svetu. ZBDS ne more imeti svojega individualnega članstva, niti različnih vrst članov, kot jih imajo združenja drugje. Organizacijska struktura ZBDS se z novim statutom ni bistveno spremenila in je ohranila rešitve nekdanjega samoupravnega sporazuma, preoblikovane v skladu z novo zakonodajo s področja društev. Še vedno naletimo na pojma delegati in skupščina. Cilj združenja bi moral biti zaposlitev vsaj enega profesi- onalca. Pinterič (1998) je pred sprejetjem zakona o knjižničarstvu postavil vprašanje, ali bodo pristojni organi sprejeli za- konodajo za področje knjižničarstva sami ali pa bodo k aktivnemu sodelovanju povabili tudi naše priznane stro- kovnjake, ustanove in ZBDS. Ali je bilo glede na status knjižničarstva v Sloveniji in minimalizirano vlogo ZBDS kaj takega sploh možno pričakovati? Glede na to, da je bil 30. maja 2006 sprejet Zakon o dru- štvih, bi lahko ZBDS uskladil svoj statut s tem zakonom. Ta zakon opredeljuje in določa temelje za ustanavljanje in delovanje društev in njihovih zvez. Prednost tega zakona je, da društvom omogoča, da so samostojna in si sama določajo namen in cilje, dejavnost in način delovanja. Pri tem 9. člen Zakona o društvih določa, katera so tista bi- stvena vprašanja, ki jih društvo mora opredeliti v temelj- nem aktu, društvo pa lahko v temeljnem aktu uredi tudi druga vprašanja, ki so pomembna za njegovo delovanje. Pomemben se nam zdi tudi 11. člen Zakona o društvih, ki omogoča včlanitev tako fizičnim kot pravnim osebam, kar pa je tako že vsakodnevna praksa skoraj v vseh so- dobnih zahodnoevropskih državah. V uradnih določbah omenjenega zakona najdemo po- leg določila, da društvo za svoje obveznosti odgovarja z vsem svojim premoženjem, tudi določilo, da solidarno odgovarjajo s svojim premoženjem tudi odgovorne osebe društva, če so v svojo korist ali v korist tretjega zmanjšale premoženje društva, pri tem pa so vedele, da društvo ne bo moglo poravnati svojih obveznosti. Zakon prinaša (3. člen) tudi splošno prepoved ustanavlja- nja društva z namenom razvijanja dejavnosti, ki so prepo- vedane z Ustavo, katerih namen je zgolj doseganja dobič- ka ali pa izključno opravljanje pridobitne dejavnosti, in delovanja takšnih društev. Vsebuje pa tudi nekaj določb o upravljanju društva, ki se bodo v glavnem uporabljale le, če društvo v temeljnem aktu ne bo določilo načina delo- vanja svojih organov. Vsebuje le nekaj obveznih določb o načinu sprejemanja najpomembnejših odločitev, ki naj bi zagotavljale večji vpliv članstva za sprejem odločitev in s tem zagotavljale uveljavljanje enakopravnosti članstva. Ob prenehanju pa lahko društvo preostalo premoženje prenese na katero koli nepridobitno pravno osebo, razen na politično stranko (38. člen), za najhujše kršitve Ustave pa lahko sodišče izreče društvu prepoved delovanja (37. člen). ZAKLJU^EK Za uspešno šolanje, razvoj gospodarstva, raziskovalne de- javnosti in izobraževanje strokovnjakov morajo svoj de- lež prispevati tudi knjižnice oziroma knjižničarji s hitrim posredovanjem ustrezne literature, informacijskih virov in zlasti možnostjo medsebojnih povezav, kar omogoča kakovostno in hitro delo. V deželah, kjer se zavedajo po- mena knjižnic, veljajo knjižnice za nacionalno vrednoto in je tudi knjižničarstvo zelo kakovostno. Res pa je, da v knjižničarsko razvitih državah delujejo posamezniki in organizacije, ki posedujejo obsežno strokovno znanje in zato predstavljajo pomembno strokovno avtoriteto. So to- rej legitimni zastopniki knjižničnega sektorja in kot takšni priznani in upoštevani s strani države in družbenega okolja. Strokovna društva opravljajo strokovno kontrolo na celotnem knjižničnem področju (izobraževanje, zapo- slovanje, povezovanje ...). Opravljajo torej tiste funkcije, ki jih v državah, kjer poznajo zakon o knjižničarstvu, opravlja država, in zato zakonodaje res ne potrebujejo. Ker pa ima slovensko knjižničarsko združenje bistveno drugačen status, tudi ni imelo vpliva pri pripravljanju oziroma sprejemanju knjižničarske zakonodaje. Zato je treba postaviti vprašanje, ali ni mogoče že čas za razpra- vo o reorganizaciji in profesionalizaciji ZBDS ali čas za ustanovitev novega združenja. Slovensko knjižničarstvo potrebuje močno in sodobno knjižničarsko združenje, ki bo lahko uspešno reševalo programske in organizacijske probleme. Pomembna je tudi krepitev profesionalne zave- sti slovenskih knjižničarjev. V profesionalnem združenju bo treba okrepiti vpliv na vse tiste organe in institucije, ki odločajo o knjižnicah in knjižničarstvu. Pravzaprav zakonodaja knjižnico povzdiguje na družbeni statusni lestvici. Uporabnikov knjižnice pa ne zanima zakon, ampak dobre in dosegljive knjižničarske storitve, zakon je le podlaga za delovanje knjižnic. Ne glede na to, ali je zakon dober ali slab, pa je nepogrešljiva jasna raz- vojna vizija slovenskega knjižničarstva. Pomanjkljivosti zakona so se že pokazale. Zato je škoda, da so se z novo zakonodajo ukvarjali toliko let. Bolje bi bilo, da bi svoje napore usmerili v razvoj same dejavnosti.